Urška Klakočar Zupančič (levo) in Karmen Furman (desno).

Nesoglasja med SDS in predsednico DZ imajo dolgo brado, a dokončno je poslance SDS razburilo postopanje Klakočar Zupančič ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki so ga predlagali sami. Kolegij predsednice DZ je namreč na torkovi seji glasovanje o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma uvrstil na današnjo izredno sejo DZ, čemur pa predlagatelji nasprotujejo.

Ker se sej kolegija predsednice DZ SDS ne udeležuje več, so jo z dopisom pozvali k umiku, ker menijo, da gre za kršitev 184. člena poslovnika, ki določa, da se predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. Ta rok se po njihovem mnenju še ni iztekel, pač pa bi morali o pobudi odločati šele po 30 dneh po vložitvi.

Takšno kršitev so predsednici DZ očitali tudi ob predlogu za posvetovalni referendum o priznanju Palestine, "ko je za potrebe predvolilne kampanje Gibanja Svoboda izsilila hitro priznanje Palestine", je danes ponovila Furman.

Predsednici DZ že od nastopa funkcije opozicija očita neprimerno vedenje, kršenje poslovnika DZ, ustave in zakonodaje, diskriminatoren in žaljiv odnos do opozicijskih poslancev in omejevanje njihovega dela. Iz SDS so oktobra sporočili, da na sejah kolegija predsednice DZ ne bodo več sodelovali, in že tedaj zažugali tudi z možnostjo zahteve za razrešitev. Še pred tem se je NSi s pismom o "eroziji parlamentarne demokracije v Sloveniji" obrnila tudi na Evropski parlament.

V SDS in NSi so tako jeseni policiji in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani naznanili tudi sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi zoper predsednico DZ. Kamen spotike je bila tedaj med drugim tudi zahteva za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela delovanje podjetij v slovenski energetiki. Zahteve Klakočar Zupančič tedaj ni uvrstila na dnevni red seje DZ, saj je bila ta po njenih navedbah obremenjena z več nepravilnostmi, najhujša pa je po njenih besedah bila, da se je vsebina delno prekrivala z že ustanovljeno parlamentarno preiskavo.

"V poslanski skupini SDS v dobro vseh državljank in državljanov ne moremo več gledati petja in plesa Svobode ter razglašene dirigentske palice predsednice državnega zbora," je sklenila Furman. Podpise pod predlog za razrešitev pa so prispevali tudi v NSi, je dodala.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič pa je dejala, da je takšno pobudo treba podpreti, "saj nam je včasih prav nerodno, ko jo poslušamo". "Gospa se prevečkrat obnaša, kot da je v sodni dvorani, ne pa kot da je prva med enakimi," je dejala.

Glasovanje je tajno, zato Čadonič Špelič ni želela ugibati, kakšen bo rezultat. Meni pa, da so predvsem poslanci opozicije dolžni opozoriti na kršitve poslovnika s strani predsednice DZ. "Kadar pride tako daleč", pa so opozicijski poslanci dolžni tudi sodelovati, ne glede na siceršnje odnose, meni.

Predlog za razrešitev predsednika DZ lahko sicer vloži najmanj deset poslancev, za razrešitev predsednika DZ pa je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov.

Če predsedniku DZ preneha funkcija, ga po poslovniku DZ nadomešča najstarejši podpredsednik.