Hočevar z ljubljanske ekonomske fakultete vinarstvo ocenjuje kot eno pomembnejših panog slovenskega gospodarstva. "Zaradi kulturne navezanosti na vino in ekonomskega pomena smo od te panoge zelo odvisni," je dejal.

V Sloveniji je bilo v tržnem letu 2017/2018 proizvedenih 625.900 hektolitrov vina, kar je pomenilo 91-odstotno samooskrbo. Glede na kakovostno razdelitev vin so k skupni proizvodnji vin v omenjenem tržnem letu večino, 67 odstotkov, prispevala vina z zaščiteno označbo porekla. Takih vin je bilo nekaj več kot 420.000 hektolitrov. Prebivalec Slovenije je v tem obdobju sicer v povprečju popil 32,7 litra vina.

Črn in siv vinski trg ni le za 'lastno uporabo'

Kuhar je ob tem dodal, da ima vinarstvo tudi zelo velik razvojni potencial. "Vinarstvo je med najbolj razvojnimi dejavnostmi slovenskega kmetijstva," je dejal. Ob tem je izpostavil problematiko črnega in sivega vinskega trga, ki se pogosto obravnava kot proizvodnja za lastno uporabo, čeprav količine temu ne pritrjujejo.

"Gre za neregistrirano proizvodnjo; za neobdavčeno in nepreverjeno vino. Takšno vino pride tudi do barov in restavracij, država pa to mirno gleda. S to težavo se Slovenija sooča že desetletja, a ga nočemo rešiti," je opozoril.

Drugače je z registriranimi kletmi, ki na trg pošiljajo kakovostna vina preverjenega porekla. Ena večjih so v Sloveniji Vinakoper, ki so prek deleža v Adriafinu, ki ga prodaja Istrabenz, na prodaj.

Hočevar: nestrateške lastnike zanima le zaslužek

Hočevar je ob tem opozoril, da se je v Sloveniji doslej zvrstilo kar nekaj prevzemov, ki so imeli za prevzeta podjetja negativne posledice. Nestrateške lastnike, med katerimi prevladujejo skladi, običajno zanima le zaslužek; v obliki nepremičnin ali drugih donosov, je opozoril.

"Tudi za to klet po mojem mnenju zato ne bi bilo dobro, če bi jo prevzeli skladi oziroma nekdo, ki bi njeno premoženje videl le v zgradbah, ne pa v dolgoročnem razvoju blagovnih znamk, vina in podobnega," je dejal Hočevar.

V Sloveniji je po njegovih besedah kar nekaj drugih kleti, ki zelo dobro delajo. "Glede na to, da je Koper na Primorskem, ocenjujem, da bi bila Goriška Brda sposobna financirati prevzem kleti. Menim, da so s prodorom na tuje trge dokazala, da so sposobna prodajati ter imajo dober odnos do zadružnikov, dobaviteljev in razvoja, zato bi bila Klet Brda po mojem mnenju primerna za prevzem," je še dejal.

Tudi Kuhar je dejal, da bi bila največja napaka pri prodaji Vinakoper to, da bi lastnik postal nekdo, ki panoge ne želi razvijati naprej, temveč ga zanimajo le nepremičnine. "Najboljša rešitev je definitivno strateg, ki bi se razvoja lotil celovito in klet razvijal še naprej," je prepričan.

Poudarja, da so med poslovnima modeloma Kleti Brda in Vinakoper določene razlike, a bi družbi po njegovem mnenju lahko našli sinergije. "Ključno vprašanje je, kakšna je cena in ali je Klet Brda to sposobna financirati. Sicer pa ne vidim velike težave," je še dodal.

Luka Koper s predkupno pravico

Istrabenz je vabilo k dajanju ponudb za odkup 50-odstotnega poslovnega deleža v družbi Adriafin objavil 1. februarja. Rok za oddajo zavezujočih ponudb se izteče 1. marca, po tem datumu bo Istrabenz z zainteresiranimi predvidoma nadaljeval prodajni postopek. Predkupno pravico ima sicer drugi družbenik v Adriafinu, torej Luka Koper.

Istrabenz, ki je v prisilni poravnavi, se že nekaj let trudi prodati svoj delež v Adriafinu. Ta je pomemben zlasti zato, ker ima družba v lasti 77,7 odstotka Vinakopra. Najpomembnejša vinska klet na tem območju na skupno desetih legah premore 590 hektarjev vinogradov v vinorodnem okolišu Slovenske Istre.