V tokratni geolingvistični študiji se posveča narečnemu izrazju slovenskega istrskega jezikovnega areala, ki ga je zbrala v dvaindvajsetih raziskovalnih točkah rižanskega in šavrinskega podnarečja. Avtorica na jezikovno karto umešča tudi osem kontrolnih točk (sedem istrskobeneških in eno istrskočakavsko točko). Gradivo (v skupno tridesetih krajih) je zbirala deset let, in sicer med letoma 2013 in 2023. Pri raziskavi je sodelovalo približno 150 Istranov, ki negujejo svoje narečje.

Na novi Karti slovenskega istrskega narečja, ki ima oporo v terenskih raziskavah in poglobljenem proučevanju istrskih govorov, avtorica na novo določa območje šavrinskega in rižanskega podnarečja. Knjiga je prava zakladnica številnih istrskih narečnih izrazov oz. besedja slovanskega in romanskega izvora, ki ob nakazovanju jezikovne meje osvetljuje tudi sobivanje ter sovplivanje narečij in jezikov v stiku.

Na 493 jezikovnih kartah so prikazani narečni izrazi za pojme s področja časovnih pojavov, življenja, poroke in družine ter hiše in posestva. V atlasu se zaradi zgodovinskega prepletanja romanske in slovanske jezikove tradicije v Istri prof. dr. Suzana Todorović posveča tudi jezikovnim interferencam, natančneje pojavu romanskih izposojenk v slovenskem istrskem narečju.

Dialektologinja poudarja, da je čas izvedbe raziskav nedvomno sovpadel z obdobjem postopnega opuščanja značilnosti posameznih narečnih govorov in izginjanja (zadnjih) narečnih govorcev, zato je bilo raziskovanje pogosto zelo zahtevno. Z doslednim in kontinuiranim raziskovanjem je zato želela prikazati še ohranjene narečne posebnosti. Dr. Todorović izpostavlja, da bomo v prihodnjih desetletjih zagotovo priča stapljanju oziroma poenotenju posebnosti posameznih narečnih različkov v splošnejšo rižansko in šavrinsko varianto, kasneje pa morda celo v enoten slovenski istrski pogovorni jezik.

Slovenski istrski lingvistični atlas (SiLA) z izdajo drugega zvezka atlasa ostaja nesklenjena publikacija, saj je v začetku prihodnjega leta predvidena še izdaja tretjega oz. zadnjega dela atlasa. V njem bo avtorica prikazala rezultate geolingvistične študije, v kateri se pravkar posveča izrazom s pomenskih polj garderoba in dodatki, hrana in pijača, čustva in občutki, oljkarstvo in oljarstvo, perjad, zelenjava, sadje, sadno drevje in živali.

Dr. Todorović tudi tokratni atlas posveča istrskim govorcem in poudarja, da raziskave ne bi mogla izvesti brez domačinov, ki so vedno znova hvaležno in predano sodelovali ter spremljali njen potek.

Izid atlasa je podprla Mestna občina Koper, izdali pa sta ga Založba Libris in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.