Nacionalna platforma za izposojo elektronskih knjig je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V projekt je bilo vključenih tudi 18 knjižnic in pet založb. Na današnji novinarski konferenci, ki se jo je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, so platformo predstavili predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek, direktor Instituta informacijskih znanosti Aleš Bošnjak, direktor novomeške knjižnice Blažič in predsednica uprave založbe Mladinska knjiga Karmen Pangos.

Po besedah Blažiča, direktorja novomeške knjižnice, ki v projektu sodeluje kot koordinator, Cobiss Ela omogoča brezplačno izposojo e-knjig članom vseh slovenskih splošnih knjižnic. Trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov različnih slovenskih založb, izbiro pa bodo v prihodnosti širili. Na platformo naj bi se sčasoma priklopile tudi šolske in druge knjižnice.

E-knjige so na voljo v spletni aplikaciji Cobiss+, brati jih je mogoče na mobilnih napravah, osebnih računalnikih in bralnikih e-knjig. Vsak član knjižnice si lahko izposodi do pet knjig za obdobje do 21 dni, prebirati pa jih je mogoče na največ dveh napravah hkrati. Predčasna vrnitev je mogoča po 24 urah od izposoje. Za branje na računalniku priporočajo program Thorium Reader, za branje na mobilnih napravah aplikacijo Cantook by Aldiko.

Ministrstvo za kulturo je po besedah ministrice k projektu pristopilo, ker se jim zdi nujno, da v Sloveniji obstaja javna platforma za izposojo e-knjig, "če želimo e-knjige enačiti s tiskanimi knjigami".

Ministrici se zdi pomembno, da platforma sloni na sistemu Cobiss, saj bo tako lahko vsak dostopal do vseh knjig, ki so na voljo. Hkrati bo po njenih besedah dostop do knjig olajšan gibalno oviranim in tistim iz manjših in bolj oddaljenih krajev. Ker bodo platformo še nadgrajevali, je prepričana, da bo z leti "Cobiss postal nepogrešljiv del vseh nas".

Po Blažičevih besedah je platforma, s katero ni bilo veliko stroškov, saj temelji na že obstoječih sistemih, za knjižnice popolnoma brezplačna in kot taka širi enakopraven dostop do e-knjig. "Zdaj bodo lahko tako najmanjša knjižnica, kot je na primer Metlika, kot največja, kot je ljubljanska knjižnica, imele popolnoma enake naslove in popolnoma enak nabor e-knjig," je izpostavil. Podobno je ocenil Strgaršek.

Avtorji plaftorme ne predvidevajo, da bi se zaradi branja e-knjig zmanjšal fizični obisk v knjižnicah. "Knjižnice namreč že dolgo nismo več samo prostor za knjižne police, ampak smo nekakšne dnevne sobe, tretji prostor. Tako je naše polje delovanja bistveno širše, kot je sama izposoja knjig, pa tudi sicer v tujini ne beležijo, da bi izposoja e-knjig v kakršnem koli pogledu zmanjšala fizično izposojo knjig," je dejal Blažič.