Ustavno sodišče je na pobudo več gospodarskih subjektov presojalo zakon o nalezljivih boleznih in vladni odlok, sprejet marca lani ob začetku epidemije covida-19 ter pozneje večkrat spremenjen in dopolnjen, ki je začasno prepovedoval ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji.

V danes objavljeni odločbi je odločilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil podlaga za omenjeni odlok, v neskladju z ustavo. Neskladje je treba odpraviti v dveh mesecih. Posledično je neustaven tudi vladni odlok, ki ga je treba po mnenju sodnikov razveljaviti.

"Za nazaj nam škode ne morejo vrniti. Časa, zdravja, strank, denarja nam ne morejo vrniti," je v odzivu za STA dejala predsednica sekcije kozmetikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Petra Mrhar, ki se sprašuje, ali bo kdo za to odgovarjal in nosil posledice. Meni pa, da je tisti, ki je te odloke sprejemal, verjetno izobražen in plačan za to, da sprejme odloke, ki so po pravilih zakona in ustave.

Za naprej od vlade pričakuje, da vzame v obzir to, da so se nekateri cepili in naredili vse, kar so rekli pristojni, za to da ne bodo zapirali gospodarstva. Sprašuje se, od česa bodo ljudje živeli, če bodo vnovič zaprli gospodarstvo. "Smo proti zapiranju na splošno, zapiranju gospodarstva, življenja, šol. Ni v redu za otroke, ni v redu za nas odrasle in ne za starejše," je dodala.

Ob tem se sprašuje, zakaj pristojni niso že pred več meseci začeli preverjati spoštovanja pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani) in zakaj so bile še pred nekaj dnevi možne množične zabave. Pristojni naj se po njenem tudi vprašajo, zakaj je pri nas tako nizka precepljenost proti covidu-19.

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar pa se boji, da se bo neustavnost nadaljevala in da bodo še naprej brez zakonske podlage omejeni pri svojem poslovanju.

Odločbo ustavnega sodišča sicer še proučujejo, trenutno edini možni učinek pa vidi v tem, da če se je komu v času spornega odloka izrekla globa in je ni plačal, da bo morda lahko globa razveljavljena.

Poudaril je tudi, da se ne morejo strinjati z morebitnim ponovnim omejevanjem obratovanja v panogi, ki je bila v tej krizi že tako močno prizadeta, še posebej če se upošteva, od kod prihaja večina okužb. Ob tem je navedel javno dostopne podatke sledilnika za covid-19, po katerih so gostinski lokali viri okužb le za "zgolj od 0,2 do 0,3 odstotka vseh okužb".

To po njegovem pomeni, da je treba najti pravi način za učinkovito zajezitev širjenja okužb, ne pa iskati grešnih kozlov. Ponovno svari pred ponavljanjem napak iz lanske jeseni, ko so iz lokalov, ki so vendarle pod nekim nadzorom in spoštujejo zaščitne ukrepe, ljudi napotili na zasebna druženja, ki pa so vir za veliko več okužb kot gostinski lokali.

Vlada bo danes popoldne na Brdu pri Kranju ponovno razpravljala o ukrepih, s katerimi bi zamejili širjenje koronavirusa, ob tem pa iz gospodarstva oz. panožnih organizacij prihaja vse več pozivov, naj vlada ne zapira gospodarstva.

Pozivom proti zaprtju države se je danes pridružila tudi GZS Koroška gospodarska zbornica, ki poudarja, da bi ponovno zapiranje gospodarstva za koroške družbe pomenilo zelo velik izpad, česar pa si v že tako dalj časa trajajoči situaciji ne morejo privoščiti. Ob tem regijska zbornica poziva druge regije in panoge k odgovornemu spoštovanju ukrepov, državo pa k razmisleku "o zavedanju pomembnosti odprtja našega gospodarstva".