Finančna uprava RS (FURS) je podrobneje pojasnila davčni postopek proti Odvetniški družbi Senica, ki je od 25. julija uvrščena na seznam davčnih dolžnikov. Po javno dostopnih podatkih njen davčni dolg znaša med 300.000 in 500.000 evrov, zaradi neporavnanih obveznosti pa ima blokirane vse slovenske poslovne račune. Družba ima v Sloveniji odprt le še fiduciarni račun, namenjen sredstvom strank, medtem ko ima tri delujoče račune v tujini. Primer je posebej odmeven tudi zato, ker gre za eno največjih slovenskih odvetniških pisarn, ki je lani ustvarila več kot devet milijonov evrov prihodkov, je poročal portal 24.ur.

Spor izvira iz davčnega inšpekcijskega nadzora za leti 2020 in 2021. Večinska lastnica družbe Katarina Kresal pojasnjuje, da je Furs pisarni dodatno odmeril davke in prispevke, ker naj pri presoji ne bi ustrezno upošteval posebnosti organiziranja odvetnikov po Zakonu o odvetništvu. Pisarna se je na odločbo pritožila, Furs pa je izvršbo v delu, ki se nanaša na davke, odložil. Izvršbe glede prispevkov ni bilo mogoče odložiti, zato se ta nadaljuje in računi ostajajo blokirani.

Furs ob tem poudarja, da sama pritožba zoper odmerno odločbo praviloma ne zadrži izvršitve. Davčni organ jo lahko do odločitve o pritožbi odloži, če presodi, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi oziroma pod določenimi pogoji na zahtevo zavezanca. V primeru Odvetniške družbe Senica je bila tako izvršba glede odmerjenih davkov zadržana, ne pa tudi glede prispevkov, saj zakon za slednje takšnega odloga ne dopušča. O pritožbi zdaj kot drugostopenjski organ odloča ministrstvo za finance.

Del spora se nanaša tudi na vprašanje že izvedenih plačil. Kresalova trdi, da Furs ni ustrezno upošteval davkov in prispevkov, ki naj bi jih družba oziroma z njo povezani odvetniki za isto obdobje plačali že pred leti, prav tako pa po njenem niso pravilno upoštevana sredstva, ki so bila v sedanji izvršbi že zarubljena z računov. Zaradi tega meni, da za nadaljnjo blokado ni pravne podlage. Furs na drugi strani zagotavlja, da vsa prejeta plačila davčnih zavezancev sproti evidentira ter jih upošteva pri prikazovanju poravnanih in neporavnanih obveznosti.

Odvetniška družba Senica v dodatnem odzivu navaja, da je Furs nadzor začel leta 2024 v okviru sistemskega preverjanja prejemnikov protikoronskih pomoči in da sprva večjih nepravilnosti ni ugotovil. Po navedbah pisarne je finančna uprava šele z odločbo proti koncu leta 2025 nadzor razširila še na davke in prispevke od dohodkov odvetnikov, ki z družbo sodelujejo na podlagi družbene pogodbe oziroma societas. Takšen način sodelovanja je po njihovem dovoljen z Zakonom o odvetništvu in ga uporabljajo tudi druge odvetniške pisarne.

V družbi zato govorijo o "odločbi presenečenja" in trdijo, da pred njeno izdajo niso dobili dejanske možnosti, da bi se ustrezno izrekli o razširjenem predmetu nadzora. Posebej izpostavljajo, da naj bi bili davki in prispevki od spornih dohodkov za leti 2020 in 2021 že plačani. Menijo, da bi sedanja zahteva Fursa zato lahko pomenila dvojno plačilo iste obveznosti, pri čemer se sklicujejo tudi na odločbo Ustavnega sodišča.

Kot še navajajo, je Furs po vloženi pritožbi sam odložil izvršbo glede davkov. To razumejo kot znak, da je davčni organ ocenil, da obstaja velika verjetnost uspeha njihove pritožbe. Ker zakon podobnega odloga ne omogoča pri prispevkih, pa se izvršba v tem delu nadaljuje, zaradi česar poslovni računi ostajajo blokirani.