Viktor Orban

"Kobenhavn, drugi dan. Situacija je resna. Na mizi so odkrito vojni predlogi – predaja sredstev EU Ukrajini, pospešitev njenega pristopa k EU z različnimi pravnimi manevri in financiranje dobave orožja. Vse to jasno kaže, da ekipa iz Bruslja hoče vojno. Trdno bom vztrajal pri madžarskem stališču, vendar ta vrh dokazuje, da bodo prihodnji meseci zaznamovani z grožnjo vojne. Potrebovali bomo podporo celotne politične skupnosti in vsakega Madžara, ki si želi miru," je zapisal Orban.

???? Copenhagen, day two. The situation is serious. Outright pro-war proposals are on the table. They want to hand over EU funds to Ukraine. They are trying to accelerate Ukraine’s accession with all kinds of legal tricks. They want to finance arms deliveries. All these proposals… pic.twitter.com/86qEC83kIX

— Orbán Viktor (@PM_ViktorOrban) October 2, 2025

Srečanje v Kobenhavnu

V danski prestolnici od včeraj poteka neformalno srečanje voditeljev držav in vlad Evropske unije, danes pa se nadaljuje vrh Evropske politične skupnosti (EPC). Gostiteljica je danska premierka Mette Frederiksen. Razprave so namenjene vprašanjem evropske varnosti, hibridnim grožnjam, migracijam in podpori Ukrajini.

Po uradnih informacijah Sveta EU in poročilih s terena voditelji razpravljajo o tem, da bi del zamrznjenih ruskih sredstev uporabili za financiranje Ukrajine, pospešili njen proces približevanja EU in zagotovili dodatna sredstva za vojaško pomoč. Danska in več drugih članic ob tem opozarjajo na naraščajočo nevarnost hibridne vojne ter na nujnost krepitve obrambnega sodelovanja.

Na srečanju so razpravljali tudi o tako imenovanem 'zidu proti dronom' – skupni evropski mreži za nadzor in obrambo pred brezpilotnimi letalniki. Pobuda je prišla po več primerih vdorov dronov v zračni prostor držav članic.

Čeprav med članicami EU vlada splošen konsenz o povečanju vlaganj v varnost, pa predlogi o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev in pospešenem vstopu Ukrajine v unijo povzročajo razhajanja.

Orban proti EU, za odpravo sankcij proti Rusiji

Za razliko od večine držav članic EU, ki od začetka vojne podpirajo Ukrajino z vojaško, finančno in humanitarno pomočjo ter uvajajo sankcije proti Rusiji, Orban dosledno vodi drugačno politiko. Madžarska Ukrajini ne pošilja orožja, ne dovoljuje tranzita tujih pošiljk prek svojega ozemlja, redno kritizira sankcije in poziva k pogajanjem z Moskvo.

Že leta 2023 je razglasil, da je strategija EU do Ukrajine "propadla", ter pozval k "načrtu B". Na več vrhovih je bil edini evropski voditelj, ki ni podpisal sklepov o dodatni pomoči Kijevu. Vztrajno poudarja potrebo po "novi varnostni arhitekturi" med EU in Rusijo ter trdi, da pospešeno članstvo Ukrajine v uniji in financiranje dobave orožja ogrožata stabilnost Evrope. To stališče je neposredno v nasprotju z večino držav članic, ki pomoč Ukrajini in odpor proti ruski agresiji vidijo kot strateško ter moralno obveznost.