Za nov občinski kulturni praznik so se v Sežani odločili lani, njegovo praznovanje pa so predvideli v času med Kosovelovim rojstvom in smrtjo - med 18. marcem in 27. majem. Osrednji dogodek bo nocojšnja premiera multimedijske predstave Vlak št. 123 v bodočnost, ki je nastala v sodelovanju Kosovelovega doma Sežana in Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

Scenarij sta napisala Rafael Vončina in Mateja Kralj, režiserka je Jasmin Kovic. Osnova za predstavo so bile Kosovelove besede, da je treba Evropo graditi na temeljih človečanstva. Poleg Kosovelovih besed so v njej uporabili avtorsko glasbo Aleksandra Ipavca in avtorske video posnetke umetnice Sybil Calligaris. Osebi na odru sta on, človek, in ona, umetnost, ki ju bosta upodobila Matej Zemljič in Marta Fabris. Družbo predstavlja skupina statistov in plesalcev pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa.

V knjigarni založbe Sanje v Ljubljani bodo obletnico počastili s pogovorom in branjem zbirke Pesnikovo poslanstvo, ki prinaša Kosovelova pisma, eseje, zapiske in razmišljanja o poeziji, umetnosti, kulturi in družbi ter o ustvarjalnosti, vlogi in poslanstvu pesnika, intelektualca oziroma nasploh človeka v družbi.

Kot so sporočili iz založbe, je tudi v Pesnikovem poslanstvu mogoče zasledovati pesnikovo subtilno nihanje med avantgardizmom in tradicionalizmom, med revolucionarno angažiranostjo in solipsizmom. Vselej pa je v njegovih zapisih in njegovi poeziji jasna ena misel: dolžnost umetnika je ustvarjati.

Na predstavitvi zbirke besedil bodo sodelovali Miklavž Komelj, Ana Jelnikar, Nada Vodušek, Andreja Udovč in Rok Zavrtanik, dogodek bodo prenašali tudi v živo na Sanje TV.

Kosovel (1904-1926) je bil del kroga umetnikov slovenske avantgarde na začetku 20. stoletja, v katerem so bila še imena, kot so Ferdo Delak, Avgust Černigoj, Josip Vidmar, Anton Podbevšek in Marij Kogoj. Povezani so bili tudi prek avantgardističnih revij Tank in Trije labodi, ki sta nastali iz želje umetnikov po lastnih glasilih.

Pesnil je najprej pod vplivom moderne, zlasti impresionizma, ter opeval motive, kot so kraška pokrajina, mati in smrt. Ker se velik del njegovega ustvarjanja nanaša na Kras, so ga označili za lirika Krasa. Kasneje se je obrnil v ekspresionizem in se pesniško izražal o družbenih krivicah, usodi Evrope in revoluciji.

Znan je tudi po t.i. konstruktivističnih pesmih, konsih, ki so izšle v zbirki Integrali. Pri tem je zagovarjal, da sta vsebina in oblika ena celota, sicer pa je kons pri Kosovelu pomenil kompozicijsko zasnovane pesmi. Na njegovo ustvarjanje je močno vplivala tudi filozofija. Pisal je tudi za otroke, vendar so bile pesmi s tega področja v svetlejših tonih.

Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v Sežani. Kmalu po rojstvu se je družina preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1916 se je vpisal na realko v Ljubljani ter se po maturi odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Umrl je po hudi bolezni 27. maja 1926 v Tomaju. Kljub temu, da je bil star komaj 22 let, je njegova literarna zapuščina izjemno velika. Njegova dela so prevedena v različne jezike.