Po oceni predsednice republike podnebne spremembe, ki smo jim priča, niso nekaj namišljenega, ampak so realnost, ki jo potrjujejo tudi znanstvena dognanja. "In tem je treba zaupati," je poudarila.

Izpostavila je pomembno vlogo izobraževalnega sistema, da mlade seznanja s tem, kaj se dogaja z našim okoljem in jih izobražujejo, kako se spopadati s podnebnimi spremembami.

Spomnila je, da 20 držav, ki so članice skupine G20, proizvede 80 odstotkov vseh škodljivih emisij, zato po njeni oceni nosijo tudi največjo odgovornost za njihovo zmanjševanje. "Slednje pa ne pomeni, da odgovornosti ne rabijo prevzeti tudi vse ostale države, med katerimi je tudi Slovenija. Nasprotno, morajo jo prevzeti," je dejala.

Opozorila je, da v Sloveniji letno zavržemo okoli 168.000 ton hrane, s čimer se uvrščamo visoko v EU, zato je po njenih besedah nujno, da se tega zavedamo in poskušamo to popraviti. Pri tem lahko po njeni oceni nekaj naredijo šole, vseeno pa je glavnino treba opraviti doma, je poudarila.

Vesela sicer je, da se ekološka ozaveščenost med ljudmi povečuje in je veliko višja, kot je bila nekoč, pa tudi, da je Slovenija na visokem četrtem mestu na svetu po sistemu krožnega gospodarstva.

S konferenco pod geslom 30 let sprememb - 30 let navdiha so danes obeležili 30-letnico delovanja programa Ekošola v Sloveniji. Po besedah nacionalnega koordinatorja programa Gregorja Cerarja je v preteklem šolskem letu v Sloveniji v programu sodelovalo več kot 750 ustanov, od vrtcev do fakultet, več kot 130.000 otrok ter več kot 8000 vzgojiteljev, učiteljev, profesorjev in drugih strokovnih delavcev. Vsi skupaj po njegovih besedah letno izvedejo več kot 5000 različnih projektov in aktivnosti, kar so izjemne številke, je dejal v nagovoru.

Vesel je, da program iz leta v leto raste, "to pa se lahko dogaja le zato, ker za njim stojijo ljudje in ker Ekošola ni projekt, ampak program in proces", je izpostavil.

Na današnji konferenci so posamezne projekte, ki so jih izvedli, nagradili. Pripravili so tudi okroglo mizo z naslovom Vodstvo kot ključ do trajnostnih sprememb.

Udeležba na konferenci je bila sicer prva delovna obveznost predsednice republike po avtomobilski nesreči konec julija, ki je v javnosti naletela na različne odzive. Slednjih Pirc Musar danes ni posebej komentirala, dejala je le, da v teh tednih preživlja "kar dosti hude čase", ker je bila med drugim obtožena, da je ruska vohunka.