Minuli teden je v medije prišla vest, da je nevrokirurg Roman Bošnjak v sklopu samoplačniških storitev operiral tujo državljanko, ki je morala poleg plačila operacije ljubljanskemu UKC Bošnjaku nakazati še dodatnih 6000 evrov na račun agencije v Hongkongu. Bošnjak je odstopil z mesta predstojnika kliničnega oddelka za nevrokirurgijo, UKC pa je sprejel pravilnik, ki za vsak samoplačniški poseg zahteva, da je v primeru operativnega posega v kliničnem centru treba izvesti in zaračunati tudi ekspertno mnenje v UKC Ljubljana, ne glede na to, ali je bil bolnik morda že predhodno kjerkoli obravnavan.

Urad za nadzor, kakovost in investicije je UKC Ljubljana zaprosil, da jim v povezavi s primerom posredujejo račun, operacijske zapisnike in ostalo dokumentacijo. "Verjamem, da bo vodstvo bolnišnice to v najkrajšem možnem času dostavilo," je dejal minister. Ko bodo dobili vse podatke, bodo lahko verodostojno ocenili, v kakšni meri je nevrokirurg zlorabil pooblastila in v kakšni meri gre za potencialno sistemski problem, kjer se ta modus operandi izvaja še v drugih ustanovah.

"Če obstajajo tako visoka koruptivna tveganja, je moja zaveza, da je temu treba priti do dna," je poudaril minister. Če bo treba, bo ministrstvo tudi oblikovalo enotna navodila, kako naj se v javnih zdravstvenih zavodih opravljajo samoplačniške storitve. "Gre za nedopustno dejanje. Očitno smo odprli Pandorino skrinjico, in sicer izjemno potencialno težkega koruptivnega tveganja in dejanja," je ocenil.

Po razkritju na ministrstvo prihajajo številni odzivi ljudi z novimi informacijami o sumih korupcije. Vsebino objav je po besedah ministra treba preveriti, sicer pa da gre pa za različne zdravnike v različnih institucijah. "Pozitivna stran je, da si ljudje sedaj upajo govoriti in imajo vero, da bomo potencialnim nepravilnostim prišli do dna. Slabše je, če bomo ugotovil, da je to nek modus operandi, ki že leta teče. Potem imamo v slovenskem zdravstvu problematiko, ki jo bo treba ustrezno nasloviti," je še dejal minister.

Revizija poslov UKC Ljubljana z dobavitelji zadnjih štirih let pa je po besedah ministra pokazala več kritičnih točk. Revizorji so se osredotočili na postopke izbora dobaviteljev, njihovo ustreznost, ustreznost obstoječega modela plačevanja in predvsem opredelitev tveganj v sodelovanju z dobavitelji. Med ugotovitvami revizije je izpostavil dve kritični točki. "Eno je oddaja naročil brez predhodno izvedenega postopka javnega naročanja ali kratko zapisano drobljenje naročil," je dejal.

Med ugotovitvami v okviru te točke je naštel tudi potrjevanje končnih poročil za posamezna javna naročila, pa oddajanje javnih naročil po preteku zakonskega roka. Revizorji so ugotovili dosledno neskladnost z usmeritvami zavoda in ponavljajoča se vprašanja, denimo glede manjkajočih zapisov o odpiranju ponudb. Izpostavil je tudi manjkajoče naročilnice in prednostne obravnave dobaviteljev pri plačilih.

Pod drugo točko pa je minister izpostavil, da poročilo ugotavlja razkorak med tveganji in kontrolo pri ključnih aktivnostih. "V dobaviteljskih strukturah upravljanja in nadzora se kaže možnost, da so prisotni zaposleni UKC Ljubljana in predvsem je videti izjemno pomanjkljivost analitičnih podatkov," je pojasnil.

160 strani dolga revizija je poslovna skrivnost. Na vpogled jo je prejel tudi minister, na ministrstvu pa jo zdaj po njegovih besedah preučujejo ustrezne službe. En del poročila bo verjetno ostal zaupen in ga bodo morali verjetno preučiti ustrezni organi, je poudaril.

Skupen odziv ministrstva in ljubljanskega kliničnega centra je predviden za sredo, ko bodo pred medije poleg Bešiča Loredana predvidoma stopili še generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug, direktor Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder in predsednica sveta UKC Irma Gubanec. Kot je še pojasnil Bešič Loredan, se je o poročilu veliko pogovarjal z vodstvom UKC, Jugom, pa tudi predsednico sveta Gubanec.