"Občasno se zgodi povišanje mikrobioloških indikatorskih parametrov v nekaterih vejah zalednega vodovodnega omrežja," odgovarjajo pri RVK. Vzrok za to so manj pretočne, daljše linije vodovodnega omrežja z nizko koncentracijo zaznanega reziduala dezinfekcijskega sredstva. "Ker se tega zvedamo, preventivno izpiramo te daljše linije in s tem minimiziramo možnost morebitnih tveganj," dodajajo.

Meritve in analize pitne vode izvajajo vsak drugi teden, razporejeno na različnih točkah po celotnem sistemu RVK, skozi vse leto enako. Sicer kakovost pitne vode preverja tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v okviru državnega monitoringa. Obstajajo pa tudi izredne analize, ki jih opravijo v primerih, ko so vzorci pitne vode na javnem ali internem vodovodnem omrežju neskladni, po popravilu puščanja cevovoda, ob sušah in podobno.

Občani lahko preverbe odvzetih vzorcev pitne vode v okviru rednega notranjega nadzora spremljajo na spletni strani RVK, tukaj. Podatki o skladnosti pitne vode za preteklo leto pa so razvidni tudi na spletni strani, tukaj, v dokumentu Poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2023. "Informacije iz tega dokumenta posredujemo vsem uporabnikom tudi v tiskani obliki s položnico," pravijo pri RVK.

Za lažje razumevanje podatkov na prej omenjenih spletnih straneh, kjer pod rezultati vidimo različne parametre, smo RVK vprašali, kateri so ključni pri presojanju skladnosti pitne vode, pa tudi, kaj pomenijo vrednosti, ki so navedene v Oceni rezultatov in kolikšne vrednosti so še sprejemljive.

Kot pojasnjujejo pri RVK, priloga 1 – Uredbe o pitni vodi, v delu A, B in C predpisuje nabor mikrobioloških, kemijskih in indikatorskih parametorov ter njihovih mejnih vrednosti. Vrednosti, ki se gibljejo znotraj določenih mejnih vrednosti, so sprejemljive in varne za uporabnike. Najbolj pomembni pri presojanju skladnosti pitne vode so tako parametri iz dela A in B.

Parametri iz dela C so indikatorski parametri, kjer mejne vrednosti niso povsod določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje ljudi, ampak dajo informacijo o urejenosti celotnega vodovoda in opozarjajo, še posebej ob morebitnih nihanjih, da se z vodo dogaja nekaj, kar je potrebno raziskati.

"Za dravje uporabnikov so pri mikrobioloških parametrih ključni tisti, ki bi lahko opozarjali na morebitno fekalno onesnaženje (Escherichia coli, enterokoki). Tovrstnega primera v RVK pri dosedanjem vzorčenju še nismo zaznali," razlagajo.

Na vprašanje, kako pogosto se zgodi, da pride do odstopanj pri skladnosti pitne vode, ali gre morda bolj za izjemne primere, pri RVK poudarjajo, da že dolgo let zagotavljajo visok odstotek skladnosti pitne vode, v letu 2023 je ta bil 99,6 odstotka vseh odvzetih vzorcev na javnem vodovodnem omrežju in 99,13 odstotka na internem vodovodnem omrežju.

Temperatura vode v pipi uporabnika seveda ni skozi vse leto enaka, odvisna je od tipa vode v vodovodnem sitemu, od pretoka vode v delu javnega vodovodnega sistema in od pretoka vode v interni napeljavi. Predvsem v poletnem času je razlika med temperaturo vode v javnem sistem in na pipi uporabnika zelo velika, saj se v pipi uporabnika občutno poviša zaradi nizke porabe v interni vodovodni napeljavi.

V javnem sistemu je temperatura poleti med 15 in 25, pozimi pa med 8 in 15 stopinj Celzija. Največjo razliko med zimsko in poletno temperaturo so zabeležili leta 2022, to je 17 stopinj Celzija.