Kovačič se je namreč po ugotovitvi izida lanskih lokalnih volitev v Ljubljani pritožil na sklep občinske volilne komisije. Najprej ga je zavrnil ljubljanski mestni svet, nato še upravno sodišče, ki je njegovo pritožno zavrnilo kot neutemeljeno.

A je ustavno sodišče odločitev upravnega sodišča razveljavilo in zadevo v delu, ki se nanaša na volitve mestnih svetnikov, vrnilo upravnemu sodišču v novo odločanje. Kot razlog za tako odločitev so ustavni sodniki navedli opustitev glavne obravnave.

Upravno sodišče pa je zdaj postopek ponovnega odločanja prekinilo in ustavnemu sodišču predložilo zahtevo za oceno skladnosti zakona o lokalnih volitvah z načelom pravne države v povezavi z določbami o splošni volilni pravici ter učinkovitim sodnim varstvom.

Kot so na upravnem sodišču zapisali v sporočilu za javnost, zahteva za ustavno presojo temelji na neustavnih pravnih prazninah v določbah omenjenega zakona, ki so bistvene za odločanje o pritožbi. V zakonu o lokalnih volitvah namreč vsebina pritožbenih ugovorov o nepravilnostih v volilni kampanji, ki bi lahko vplivale na izid volitev, po volilnem dnevu ni niti omenjena, kaj šele, da bi bila določena, opozarja upravno sodišče.

Prav tako po njihovih navedbah ni določeno, kdaj je treba ob ugotovitvi posamezne kršitve poseči v volilni izid oziroma širše v izraženo voljo volivcev na lokalnih volitvah. Upravno sodišče je v zahtevi opozorilo tudi na neureditev pravnih sredstev v volilnem sporu po volilnem dnevu zoper sodbo sodišča prve stopnje. Nejasna je namreč ureditev v zakonu o lokalnih volitvah, kateri akt lahko stranka izpodbija s pravnim sredstvom v sodnem postopku t. i. volilnega spora po dnevu volitev.

V izpodbijanem zakonu tudi ni urejeno, katere politične stranke so lahko stranke v postopku v položaju, ko tožeča stranka uveljavlja, da so bile določene nepravilnosti v zvezi z volitvami storjene v korist določene stranke, če so te nepravilnosti lahko vplivale na izid volitev oziroma na razporeditev mandatov za vse oziroma več političnih strank, ki so kandidirale na volitvah. Ker gre v volilnem sporu po volilnem dnevu za varstvo javnega interesa, mora namreč sodišče paziti tudi na morebitne interese vseh prizadetih političnih strank, opozarja upravno sodišče.

Poleg tega po njihovih navedbah zakon o lokalnih volitvah ne ureja, kako naj sodišče v takem volilnem sporu po volilnem dnevu upošteva varstvo volilne pravice vseh volivcev, ki so glasovali na volitvah, upoštevajoč pri tem razmerje med številom vloženih tožb volivcev, ki menijo, da je prišlo do nepravilnosti, glede na celotno število volilnih upravičencev.