Po teh neuradnih podatkih je največ glasov prejelo Gibanje Svoboda (GS), ki naj bi osvojilo 30 mandatov, sledita Slovenska demokratska stranka (SDS) s 27 mandati in Nova Slovenija (NSi) z 9 mandati.

V spodnjem delu lestvice so Socialni demokrati (SD) in Levica s 6 mandati ter Demokrati in Resni.ca s 5 mandati.

Razlika med prvima dvema strankama je razmeroma majhna, kar napoveduje napeta pogajanja o sestavi prihodnje vlade. Če se bodo rezultati potrdili tudi po preštetju glasovnic, bo za oblikovanje večine potrebnih najmanj 46 glasov, kar pomeni, da nobena od strank sama ne bo mogla oblikovati vlade, zato bodo ključna koalicijska pogajanja, pri čemer bo imela relativna zmagovalka GS prvo priložnost za sestavo vlade.

Končna volilna udeležba po prvih ocenah še ni znana, je pa do 16. ure glasovalo 859.909 volivcev, kar je 50,73 odstotka volilnih upravičencev. Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Kranj (52,49 odstotka), najnižja pa v volilni enoti Postojna (48,06 odstotka).

Volilni okraj z najvišjo udeležbo je Škofja Loka 2 (62,29 odstotka), z najnižjo pa Maribor 4 (37,06 odstotka), je pojasnil direktor službe Državne volilne komisije Igor Zorčič.

Za primerjavo: na volitvah leta 2022 je do 16. ure glasovalo 49,30 odstotka volivcev, končna volilna udeležba pa je bila 70,97-odstotna. Na predčasnih volitvah leta 2018 je do 16. ure glasovalo 34,32 odstotka volivcev, končna udeležba pa je bila 52,64-odstotna.

Po zaprtju volišč bodo podatke o volilni udeležbi sporočali hkrati s podatki o delnem izidu glasovanja po 20.30, te podatke pa bodo sproti posodabljali glede na vnose podatkov v informacijski sistem s strani okrajnih volilnih komisij, so še pojasnili na Državni volilni komisiji.