Kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke prvega pandemičnega leta 2020, razen pri novih primerih raka, ki vključujejo podatke leta 2018. V primerjavi s prejšnjo objavo v lanskem letu na NIJZ opažajo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Že četrto leto zapored opažajo manjše število primerov hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih ter možganske kapi. Trend zmanjševanja je viden tudi v številu bolezni, ki jih povzroča alkohol.

Ponovno beležijo zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z objavo iz leta 2016, se je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji zmanjšala za skoraj štiri odstotne točke. Ob tem se vzporedno nadaljuje trend zmanjšanja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj.

Manjše število prebivalcev je prejemalo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravila proti strjevanju krvi. Ob tem pa se je prvič po šestih letih krivulja prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni obrnila navzdol. Po navedbah NIJZ to morda kaže na manjšo pojavnost naštetih bolezni v opazovanem obdobju ali pa bolj verjetno na slabšo dostopnost zdravstvenega varstva v času pandemije, zaradi česar je bilo odkritih manj novih primerov in deloma prekinjeno zdravljenje kroničnih bolnikov.

Nekoliko se je zmanjšalo tudi število poškodovanih v transportnih nezgodah, kar je deloma posledica manjše gostote prometa. Opažajo tudi zmanjšanje števila uporabnikov pomoči na domu, kar prav tako lahko odraža vplive epidemije covida-19, ki se kažejo tako v zmanjšanju povpraševanja kot v slabši organizaciji pomoči na domu.

BONUS VIDEO: Kaj menite o incidentu na Prazniku refoška?

Pri nekaterih kazalnikih so na ravni Slovenije zaznali poslabšanje. V skladu s pričakovanji se je v večini slovenskih občin zvišala stopnja umrljivosti, saj petletna povprečja zajemajo leto 2020 z visoko stopnjo presežne umrljivosti zaradi pandemije.

Povečalo se je število zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let. Nadaljuje se porast števila novih primerov raka, med katerimi je povečanje primerov pljučnega raka in raka dojke. Ob tem pa se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka stabilno zmanjšuje.

Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je opazno povečala v primerjavi z letom 2016 in se v povprečju zvišala za dobre štiri dni.

Kazalniki presejalnih programov za odkrivanje raka prvič po nekaj letih kažejo nižjo udeležbo v letu 2020. V primerjavi s prejšnjim obdobjem se je odzivnost v program Svit zmanjšala za dobro odstotno točko, presejanost žensk v programu Zora pa za skoraj tri odstotne točke. Presejanost v programu Dora se je sicer zmanjšala za slabo odstotno točko, ob tem pa še vedno ostaja nad zaželenim nivojem 70 odstotkov preiskovank v ciljni populaciji.

Kakšni so podatki za občine Slovenske Istre?  

Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je v Kopru trajala povprečno 18 koledarskih dni na leto, kar je enako kot v celotni Sloveniji. V Ankaranu je trajala povprečno 19,1 dni, v Izoli 18,1, v Piranu pa najmanj, in sicer 14,4.

Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil v Kopru, Izoli in Piranu nižji od slovenskega povprečja, prav tako velja za sladkorno bolezen. Medtem ko je bil v Ankaranu delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen pa blizu slovenskemu povprečju.

Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila v Kopru 2,1 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, kar je primerljivo s podatki celotne Slovenije. V Ankaranu je ta podatek pri 3 na 1000 prebivalcev, v Izoli 2,2 in Piranu 2,4.

V Kopru je bil delež uporabnikov pomoči na domu nižji od slovenskega povprečja, v Ankaranu in Izoli blizu slovenskemu povprečju, v Piranu pa višji od slovenskega povprečja.

Najnižjo umrljivost zaradi samomora beleži Ankaran, najvišjo Izola

Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila v Kopru 11 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18. V Ankaranu je bila še nižja kot v Kopru, in sicer 9 na 100.000 prebivalcev, v Izoli 12, v Piranu pa enako kot v Kopru, torej 11.

Zaskrbljeni smo lahko zaradi alkohola

Pri dejavnikih tveganja za zdravje in preventiva je bil v vseh štirih obalnih občinah telesni fitnes otrok blizu slovenskemu povprečju.

Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila v Kopru in Piranu 0,7 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,3. V Ankaranu je bila 0,3, najvišja med obalnimi občinami je bila v Izoli 0,9.

Kar se tiče deleža prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil v Kopru, Izoli in Piranu višji od slovenskega povprečja, medtem ko je bil v Ankaranu blizu slovenskemu povprečju.

Kam po pomoč?

Posameznik, ki čuti hudo duševno stisko ali ima samomorilne misli, lahko strokovno pomoč poišče v organizacijah, ki nudijo neposredno pomoč. Lahko se obrne na svojega osebnega zdravnika ali pa na eno od spodnjih služb oziroma skupin.

Pomoč v stiski:

112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč),

116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 h/dan),

116 111 – TOM - telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro),

01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj),

031 233 211 – Ženska svetovalnica - krizni center (24 h/dan),

Živ? Živ! – zivziv.si.