S trditvijo, da gre pri ekstremnih vremenskih pojavih, kot so poplave in neurja, za trend podnebnih sprememb in da bo teh pojavov v prihodnje verjetno še več, se strinja 73,2 odstotka anketirancev. Da vremenski pojavi niso povezani s podnebnimi spremembami, saj se je to dogajalo tudi v preteklosti, pa jih je prepričanih 19 odstotkov. Da o vzroku za ekstremne vremenske pojave nimajo mnenja, je odgovorilo 7,5 odstotka vprašanih.

V raziskavi so anketirance tudi vprašali, ali so bili sami oziroma kdo iz njihove družine prizadeti zaradi poplav avgusta lani. Največ, 75,7 odstotka jih je odgovorilo, da nihče iz družine ni utrpel škode, 12,5 odstotka pa da škode sicer niso imeli, so pa bili na meji ogroženosti. Gmotno škodo, ki jo bo v doglednem času mogoče sanirati, je utrpelo 8,8 odstotka anketirancev, 1,1 odstotka pa jih je utrpelo večjo škodo, ki jo bo težko sanirati.

Odgovarjali so tudi na vprašanje, ali so avgustovske poplave in njihove posledice pustile kakršne koli čustvene posledice na njih. Da poplave na njih niso pustile čustvenih posledic, je odgovorilo 39,9 odstotka vprašanih. Blage čustvene posledice je imelo 35,8 odstotka anketirancev, 15 odstotkov pa še kar zmerne čustvene posledice. Da so poplave na njih pustile hude čustvene posledice, pa jih je odgovorilo 1,7 odstotka.

Anketirance so še vprašali, ali in kam bi se bili pripravljeni preseliti, če bi njihov dom veljal za ogroženega in bi se takšne nesreče lahko ponovile. Znotraj istega kraja ali občine bi se jih bilo pripravljenih preseliti 27,1 odstotka, znotraj iste regije pa 30,5 odstotka. Kamorkoli znotraj Slovenije bi se jih preselilo 17,2 odstotka, medtem ko se jih 7,2 odstotka ne bi bilo pripravljenih preseliti.

Raziskavo Slovensko javno mnenje 2023/24 je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede med 2. novembrom 2023 in 2. februarjem 2024 na reprezentativnem vzorcu 1089 polnoletnih prebivalcev Slovenije.