Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.

V sindikalnih centralah v interventnem zakonu vidijo zakon za razkroj Slovenije, ki je bil sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.

Ob podpori civilne družbe so minuli teden v DZ vložile pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so predlagatelji zakona dva dni pozneje vložili predlog sklepa o nedopustnosti referenduma.

Kot so utemeljili, referendum ni dopusten, ker zakon vključuje davčne določbe. Poleg tega po njihovih navedbah odpravlja protiustavnost, med drugim glede dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih ter glede omejevanja razpolaganja z dobičkom za zasebnike, ki opravljajo koncesijsko dejavnost v zdravstvu.

Če bodo poslanci namesto določitve roka za zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum pritrdili predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma, kar je glede na razmerja v DZ pričakovati, bo po napovedih sindikatov sledila pobuda za ustavno presojo sklepa.