Kot je v sklepni besedi povedal tožilec Boštjan Valenčič, specializirano državo tožilstvo obtoženim ne očita, da je Janša sporno parcelo v Trenti kupil poceni in jo nato prodal po precej višji, pač pa, da je Imos preplačal nepremičnine, za katere so vedeli, da na njih ni mogoče graditi ničesar.

Tožilstvo Kastelicu tako očita zlorabo položaja na škodo Imosa, Janši in Gantarju pa pomoč pri tem dejanju. Po Valenčičevih besedah naj bi šlo za tipičen primer korupcije med direktorjem podjetja in takratnim predsednikom vlade, kar naj bi bila za slednjega oteževalna okoliščina. Tožilec je ob zapornih kaznih predlagal še odvzem premoženjske koristi.

Janšev zagovornik Franci Matoz je povedal, da je znova prisiljen prepričevati sodišče, da njegov klient ni storil ničesar nezakonitega ter da je celoten kazenski postopek namenjen zgolj njegovi diskreditaciji in likvidaciji kot političnega nasprotnika. Ob tem je spomnil na leto 2014, ko je moral Janša "po nezakoniti sodbi v zadevi Patria na nezakonito prestajanje zaporne kazni".

Matoz je prepričan, da gre tudi tokrat za politično motiviran proces, saj sicer ne razume, zakaj tožilstvo trdovratno vztraja, da je posest v Trenti, ki je bila predmet prodaje, vredna le 20.000 evrov, ko pa dokazi, zbrani že tekom preiskave, po njegovem mnenju jasno kažejo, da je vrednost najmanj osemkrat večja, pa tudi, da ni nastala velika premoženjska škoda Imosu, niti naj Janša ne bi pridobil nikakršne koristi.

Glede očitka o pomoči pri zlorabi položaja ali pravic je dejal, da Janša nima nikakršne zveze z domnevnim kaznivim dejanjem, niti Kastelicu ni kakorkoli pomagal, saj ga do začetka sojenja sploh ni poznal. "Ne vem, kdaj naj bi torej bil skovan ta tako imenovani naklep med temi, ki se med seboj niso poznali," se je vprašal Matoz, ki je zatrdil, da je jasno, da je obtožba povsem neutemeljena, zato je predlagal oprostilno sodbo.

Zagovornik Kastelica Gorazd Fišer in zagovornica Gantarja Martina Žaucer Hrovatin sta prav tako predlagala izrek oprostilne sodbe in ob tem dejala, da bi pričakovala umik obtožnice s strani tožilcev, ki obtoženim nista v ničemer uspela dokazati očitanih dejanj. Žaucer Hrovatin je ob tem presenetilo, da je tožilec v sklepni besedi prvič omenil očitke o korupciji, saj da gre ves čas za očitke o zlorabi položaja, to pa naj bi po njenem dokazovalo, da je obrambi uspelo zavrniti vse očitke iz obtožnice.

Janša je ob prihodu na sodišče s seboj prinesel hišno številko s Tonderjeve domačije v Trenti, za katero se po njegovih navedbah zadnjih 20 let v medijih govori kot o nekih ničvrednih parcelah. S tem se po njegovih besedah tožilstvu pomaga ustvariti vtis, da je šlo za ničvreden posel. "Upam, da bodo vsaj ob zaključku prvega dela te sage v javnost prišle realne informacije," je dodal. Sicer pričakuje podoben razplet kot v primeru Patria.

V sklepni besedi je med drugim spomnil, da je imel kot lastnik nepremičnin te pravico prodati po kakršnikoli ceni, da pa oškodovanja zagotovo ni bilo, pač pa ravno obratno. "Posestvo je bilo, vsaj kar se mene tiče, prodano pod ceno," je dejal. Kot je dodal, ne pozna podobnega sodnega postopka v Sloveniji in Evropi. Proces je znova označil za farso in se po njegovem mnenju sploh ne bi smel začeti. Po koncu naroka izjav medijem ni dajal.

Specializirano državno tožilstvo nekdanjemu direktorju Imosa Branku Kastelicu očita kaznivo dejanje zlorabe položaja na škodo podjetja, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in predsedniku SDS Janezu Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju.

Janša je namreč pri Imosu leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka pa naj bi mu družba podarila preko navideznega posla z več kot 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem in propadajočo kmetijo v Trenti, ki naj bi ga po mnenju tožilstva precej preplačala.