Predlagatelji izpostavljajo, da se je Slovenija decembra lani odrekla dodatni kvoti cepiva, s tem pa številne državljane prikrajšala za pravico do zdravstvene oskrbe. To je po besedah predsednika LMŠ Marjana Šarca sporno zlasti zato, ker je "cepljenje tisto, ki ga vsi priznavajo kot učinkovito v boju proti epidemiji".

Pri posegih v medije predlagatelji Janši očitajo predvsem poseganje v Slovensko tiskovno agencijo (STA), ki ji je vlada ustavila financiranje javne službe. Pri tem "ne gre za to, kdo je pokazal kakšno pogodbo in kdo je ni, ampak za načrtno uničevanje STA", je na novinarski konferenci dejal Šarec.

Glede tožilstva predlagatelji vladi očitajo, da še vedno ni imenovala petih od desetih lani jeseni predlaganih tožilcev in da zavlačuje tudi s seznanitvijo z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca.

Vsi ti očitki kažejo, "da vlada spodjeda temelje demokracije in si državo kroji po svoje". "Na podlagi ideologije krši temeljne človekove in ustavne pravice," je dejala predsednica SD Tanja Fajon.

Koordinator Levice Luka Mesec je dejal, da ustava jasno določa, kje so meje oblasti. "Vlada pa na žalost dnevno trka ob te ustavno določene meje in jih skuša rušiti," je navedel kot razlog za ustavno obtožbo.

Predsednica SAB Alenka Bratušek pa je ocenila, da se je zdravstveni krizi v času epidemije zaradi načina delovanja vlade pridružila še kriza demokratičnih vrednost. "Več kot očitno zato je, da Janez Janša države v krizi ne zna voditi," je dejala.