Premik ure je v Sloveniji v uporabi že od leta 1983 in v več kot 70 drugih državah po svetu, čeprav se datumi premika razlikujejo. Sprva je bil uveden z namenom varčevanja z energijo in maksimiranja dnevne svetlobe. Izhaja iz industrijskih časov s fiksnimi delovnimi urami, ko je bil cilj prihraniti energijo. Kljub napovedim o ukinitvi se tradicija premikanja ure vzdržuje zaradi različnih razlogov, kot so manjša poraba energije, podaljšanje dnevnih ur, logistične prednosti in potreba po usklajenosti z mednarodno trgovino.

Čeprav ni soglasja o koristih ali slabostih premika ure, se večina strinja, da ima ta praksa pomemben vpliv na zdravje. Vaša notranja ura, imenovana tudi cirkadiani ritem, je izjemno občutljiva na spremembe v svetlobi in času, kar pomeni, da lahko premik ure vpliva na vaše spalne vzorce, sposobnost koncentracije in razpoloženje.

Več prometnih nesreč

Premik ure na zimski čas povečuje tveganje za prometne nesreče in sicer zaradi vožnje v temi. Ta tveganja so sicer kratkoročna, vendar jih ne gre zanemariti. Ljudje potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo novemu urniku, kar lahko vpliva na njihovo pozornost in zbranost pri vsakodnevnih opravilih.

Več spanca, večja odpornost

Ena od pozitivnih plati premika ure na zimski čas je, da zagotavlja več spanca, ki je ključen za ohranjanje odpornosti proti prehladom in gripi. Raziskave kažejo, da že rahlo pomanjkanje spanca zmanjša odpornost na bolezni.

Težave s spanjem

Tako spomladanski kot jesenski premik ure lahko motita spalne vzorce, zlasti ljudi, ki že imajo težave s spanjem. To pa lahko negativno vpliva na prehranjevalne navade, kakovost spanja in celo na srce.

Depresija in počutje

Danska študija iz leta 2017, ki je trajala več kot 15 let in zajela 185 tisoč ljudi, je pokazala, da premik ure s poletnega na zimski čas povečuje tveganje za depresijo za kar 11 odstotkov. To je neposredno povezano s svetlobo in njenim vplivom na počutje.

Tveganje za srčni infarkt

Študija iz leta 2008 je pokazala, da premik ure na zimski čas zmanjša tveganje za srčni infarkt. Ugotovili so, da je pogostost srčnih infarktov večja spomladi kot pozimi. Obenem je bilo opaženo, da so ženske bolj občutljive na časovne spremembe kot moški, poroča Time and Date.

Kljub razpravam in nejasnostim glede koristi in slabosti premika ure, ostaja dejstvo, da ima ta praksa pomemben vpliv na naše vsakdanje življenje. Za nekatere je to preprost premik kazalcev, za druge pa kompleksen biološki izziv, ki zahteva prilagajanje na nov urnik.