Medijska hiša Delo je z današnjo poslovno konferenco Re:Inoviranje mobilnosti: Kako presegamo meje na ljubljanskem gradu zaključila projekt Mobilnost 2023. Goste so uvodoma pozdravili minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in ljubljanski župan Zoran Janković. Na konferenci je sodeloval tudi prof. dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, ki je partner projekta.

Na okrogli mizi o mobilnosti podatkov kot stični točki urbane mobilnosti in vrhunskega športa z voditeljem Matejem Praprotnikom so razpravljali prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, prof. Igor Mekjavić, znanstveni svetovalec na Inštitutu Jožef Stefan, ter Iztok Franko, strateški svetovalec, ljubitelj analitike in košarke.

V zanimivem pogovoru, ki je bil predvajan v živo tudi na spletni strani delo.si je prof. dr. Rado Pišot poudaril ne mobilnost, ampak imobilnost ljudi v kontekstu sodobnega načina življenja in kako ta vpliva ne le na posameznika, ampak tudi družbo kot celoto.

"Tako imobilen človek kot je danes, če pogledamo njegov najožji prostor bivanja, to je njegovo telo, nikoli v zgodovini ni bil! Na ZRS Koper bomo septembra znova izvajali tri "bed rest" študije, s katerimi ugotavljamo, kaj moramo narediti, da posameznik ob imobilnosti ne bi propadal, da ne bi izgubljal mišične mase. V zadnji študiji iz leta 2019 smo ugotovili, da se struktura mišične mase spreminja že po štirih, petih dneh neaktivnosti, po 35 dneh mišična masa upade za 10 odstotkov, njena sila propade za 17, moč pa za kar 25 odstotkov."

Prof. dr. Pišot je v nadaljevanju izpostavil, da je življenjski slog, ki ga danes vsi živimo - sedenje pred ekrani od 10 do 12 ur dnevno - predvsem zaskrbljujoč pri najmlajših, pri katerih je upad mišične mase zelo velik. Ob tem je primerjal, da se tudi pri najboljših športnikih, kot so košarkarji v NBA ligi po zadnji raziskavi kaže identičen upad aktivnosti, saj ti ne glede na to, da intenzivno trenirajo enkrat do dvakrat dnevno, preostanek dneva presedijo in so efekti tveganja za zdravje ravno tako prisotni. "Ob obilici znanja, ki ga danes premoremo, bi morali čimprej sistemsko omejiti ta tveganja in to čimprej, predvsem pri najmlajših", je zaključil.

V drugem delu pogovora o sodobnih pristopih treninga vrhunskih športnikov je Pišot predvsem poudaril zbiranje biometričnih podatkov o športnikih in povezane procese ter tveganja, ki ob tem nastajajo.

Biometrični podatki športnika lahko vključujejo srčni utrip, frekvenco dihanja, nasičenost krvi s kisikom in kakovost spanja. Ti podatki se zajemajo z napravami, ki se nosijo na zapestju, najpogosteje pa so na voljo tudi v obliki prstanov, kožnih obližev, pametnih oblačil in obutve ali kombinacije vsega naštetega. Ob tem vedno bolj prihaja v ospredje izraz hiperkvantifikacija, torej preocenjenost športnikov.

"Vse to zbiranje podatkov pomaga ekipam, ligam in igralcem odkrivati koristi v celotnem življenjskem ciklu njihovega športa, med temi so tri področja, ki bi lahko v kratkem doživela nadaljnje inovacije, to so identifikacija talentov, t.i. "in game decision making" in zmanjševanje poškodb, a le če bomo delovali etično in zaupali zbranim podatkom."

Pišot je še poudaril, da količina zbranih podatkov povzroča tudi to, da so v ZDA biometrične podatke športnikov med tekmami povezali s športnimi stavami in omogočali prilagajanje stav v realnem času, kar je tudi privedlo do pozivov k regulaciji zbiranja, uporabe in komercializacije podatkov o igralcih. Avstralska akademija znanosti je nedavno objavila dokument za razpravo, v katerem preučuje upravljanje podatkov v profesionalnem športu in se sprašuje, ali obstajajo ustrezne pravne, organizacijske in etične omejitve pri zbiranju in uporabi podatkov o športnikih.

"Najprej je potrebno postaviti regulativo uporabe biometričnih podatkov v športu in jo potem tudi smiselno uporabljati," je pogovor na okrogli mizi o mobilnosti podatkov zaključil Pišot.