Predstavniki delodajalcev opozarjajo na več spornih vidikov zakona, ki ureja pravico do zimskega regresa in hkrati spreminja način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Po njihovem mnenju je zakon že formalno protiustaven, saj naj bi se pri njegovem sprejemanju uporabila tako imenovana omnibus tehnika, pri kateri so bile v enem zakonu združene tri vsebinsko ločene teme: zimski regres, ureditev normiranih odhodkov in zimski dodatek za upokojence. Delodajalci problematizirajo tudi uporabo nujnega zakonodajnega postopka.

V zahtevi navajajo tudi domnevne vsebinske protiustavnosti. Poudarjajo, da obvezno izplačilo zimskega regresa v predpisani višini in v določenem roku pomeni poseg v svobodno gospodarsko pobudo delodajalcev. Po njihovih navedbah vlada s tem ukrepom ni zgolj omejila gospodarske pobude, temveč jo je po njihovem mnenju celo izničila. Opozarjajo tudi, da je zakonodajalec s tem posegel v načelo socialne države, zapisano v drugem členu ustave, ki temelji tudi na socialnem dialogu med delavci in delodajalci. Ker bi ta dialog zahteval čas, vlada po njihovih navedbah tega procesa ni izvedla.

Državni svetniki iz vrst delodajalcev zato želijo, da Državni svet ustavnemu sodišču predlaga zadržanje drugega člena ter prvega in drugega odstavka tretjega člena zakona, ki določata uvedbo obvezne božičnice in njeno izplačilo v decembru oziroma najpozneje do 31. marca. Poleg tega si želijo, da bi ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno in na koncu odločilo o razveljavitvi spornega dela zakona ali celotnega zakona.

Državni svet bo danes na predlog svojega predsednika Marka Lotriča odločal tudi o zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 163. člena zakona o urejanju trga dela, ki s 1. januarjem 2026 prinaša spremembe na področju agencijskega dela. Na dnevnem redu seje bodo imeli državni svetniki tudi stališče do predloga zakona o varstvu javnega reda in miru, pišejo Slovenske novice.