Visoko plimovanje morja je najhuje prizadelo Izolo in Piran, kjer je voda segala skoraj do pasu, je povedal Kamenšek. "V Kopru, razen nekaj poplavljenih stanovanj oz. kletnih prostorov, večjih težav niso imeli. Je pa poplavilo koprsko promenado in staro Semedelsko cesto ter carinski pomol pred upravo za pomorstvo," je pojasnil in dodal, da so gasilci koprske gasilske brigade ponoči opravili več intervencij.

Teh je ponoči na Obali po njegovih navedbah bilo okoli 60. "Gasilci še vedno intervenirajo oz. prečrpavajo vodo, ker je marsikdo prišel v službo, kjer so vidne posledice noči," je dejal. Kamenšek je ob tem pozval prebivalce k samozaščitnemu ravnanju s protipoplavnimi vrečami ali na kakšen drug način, ki bi preprečil vodi, da vdre v objekte. Prav tako naj spremljajo navodila pristojnih organov in medijske informacije. V Piranu in Izoli so celo jutro delili protipoplavne vreče prebivalcem, ki so jih postavljali na najbolj ogrožene dele hiš.

V Kopru po informacijah mestne občine večjih intervencij zaradi visokega plimovanja in deževja ni bilo. Dežurna služba Marjetice Koper ter občinska služba za zaščito in reševanje sta bili v pripravljenosti in sta v večernih urah na terenu spremljali stanje, vendar z izjemo zalivanja nižjih predelov obale na Semedelski cesti, mandraču in Ukmarjevem trgu niso zabeležili večjih posebnosti. Pričakovano je zalilo podhod pod hitro cesto v Semedeli "za Slavnikom" in manjši podhod ob semedelskem mandraču, ki sta v depresiji. Služba Marjetice Koper je danes na terenu in čisti jaške meteorne kanalizacije ter obcestne jarke, ki težko požirajo.

Kot so še navedli na občini, pri njih tudi sicer ob povečanem deževju in visokem plimovanju praviloma ne prihaja do večjih težav, saj so na občini že ob obnovi obalnega dela z dvigom za v povprečju okoli 60 centimetrov poskrbeli za poplavno varnost. Prav tako občina redno čisti, obnavlja in vzdržuje vodotoke, kanale in hudournike, s tem pa onemogoča, da bi meteorna in druga voda prelivala brežine in poplavljala nižje ležeča območja.

Poveljnik civilne zaščite Piran Egon Štibilj je pojasnil, da se stanje v mestu umirja, voda pa upada s poplavljenih območij, čeprav je velik del Pirana zjutraj še enkrat poplavilo. Pod vodo je bilo tudi širše območje Tartinijevega trga.

Kljub temu voda ni bila tako visoka kot ponoči. Štibilj je ob tem ocenil, da se bodo morali tudi krajani sami bolje zaščititi. Kot je spomnil, so včasih v Piranu vse hiše ob obali imele na vhodnih vratih deske, za katerimi so bile vreče peska, s čimer so se zaščitili pred poplavami: "Danes bi morali to spet delati. Ko enkrat voda pride v notranjost, ni več kaj narediti."

Točne ocene o številu zalitih objektov še ni, a Štibilj ocenjuje, da so bili gasilci ponoči na več kot 30 intervencijah. "Najbrž je voda poplavila kakšnih sto objektov," je dejal. Štibilj je tudi opozoril, da se v petek napoveduje ponovno poslabšanje vremena z obilnim deževjem in južnim vetrom. Vse prebivalce sicer pred gasilskim društvom v Piranu in v centru Sečovelj čakajo brezplačne protipoplavne vreče.

V Izoli je v torek morje začelo prestopati bregove okoli 20.30, najhuje pa je bilo okoli 22. ure, je povedala Martina Miklavčič Šumanski z izolske občine. Poplavilo je Sončno nabrežje, Veliki trg in Ljubljansko ulico ter tudi carinski pomol v celoti. "Ponekod je bila voda visoka tudi meter," je dodala. Na terenu je bilo med 25 in 30 gasilcev iz koprske poklicne brigade ter gasilskih društev iz Izole in Kort, pomagalo pa je še okoli deset delavcev Komunale Izola kot tudi nekateri zaposleni v občinski upravi na čelu z županom. Po 23. uri je voda upadla in se je začelo črpanje vode iz objektov, pri čemer so pristojni dobili okoli 30 klicev občanov. Danes dopoldne je za kratek čas spet poplavilo del Sončnega nabrežja in Manziolijevega trga, a se je voda do poldneva že umaknila.

Kot je poudarila Martina Miklavčič Šumanski, so občane že v torek opozorili, naj umaknejo avtomobile z najbolj ogroženih območij. Sicer pa so ponoči in danes čez dan pripeljali več pošiljk protipoplavnih vreč. Izolane so pri tem pozvali, naj si postavijo lesene pregrade in jih obložijo z vrečami. Večjo količino vreč so prebivalcem delili že ob zadnjem večjem neurju, po potrebi pa prebivalci lahko vreče dobijo tudi na komunali. 

Po podatkih agencije za okolje je bila torkova najvišja zabeležena višina morja na merilni postaji v Kopru 373 centimetrov in s tem druga najvišja od leta 1961 dalje. Najvišja višina v tem obdobju je bila novembra 1969, in sicer 394 centimetrov.