Modularni kiosk, ki ga je zasnoval arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, sicer letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, bo v Kopru stal predvidoma do 30. septembra prihodnje leto.

Cilj projekta je ustvariti odprt javni prostor za pogovor, izmenjavo idej, povezovanje skupnosti in razvoj novih oblik kulturnega, izobraževalnega ter medijskega delovanja. Arhitekt Bugarič, ki deluje tudi kot odgovorni urednik Neodvisnega obalnega radia NOR, zato javnost poziva, naj se vključi s svojimi dogodki ali pobudami.

Projekt v okviru evropskega projekta Urban Doers programa Driving Urban Transitions razvijajo Neodvisni obalni radio NOR, Avtomatik Delovišče in KUD C3. "Kiosk K67 je primer urbane akupunkture, majhne prostorske intervencije z velikim družbeno vsebinskim učinkom," pojasnjuje Bugarič.

Znameniti kioski K67 so najbolj prepoznavni v rdeči barvi, objekt, ki so ga tokrat postavili v Kopru, pa je bel. "Kiosk smo odkupili od Računalniškega muzeja v Ljubljani, zato njegova barva ni bila programska odločitev, ampak posledica razpoložljivosti objekta," je zapisal Bugarič.

"V času, ko javni prostori vse pogosteje postajajo komercialni, kiosk predstavlja odprt, vključujoč in skupnostno naravnan prostor, kjer kultura nastaja skupaj z ljudmi in za ljudi," je prepričan.

Obiskovalce čaka program, ki povezuje literaturo, arhitekturo, oblikovanje, vizualno umetnost, zvok, ekologijo, medije, varen prostor za mlade, predstavnike LGBTQ+ skupnosti in skupnostne pobude, napovedujejo. Pri tem program ni zasnovan kot klasično prizorišče z vnaprej določenim urnikom, temveč kot odprta platforma.

Med napovedanimi pogovori, predavanji, razstavami, filmskimi večeri in podobnimi aktivnostmi ima posebno vlogo uporaba kioska za radijske oddaje v živo.

"Kiosk sicer na posnetke nima enakega učinka kot studio, a so zvoki mimoidočih in otroške igre s trga pri snemanju dobrodošli," je za STA povedal direktor Neodvisnega obalnega radia Toni Bracanov. Kot je dodal, kvaliteto zvoka izrazito kompenzirajo z vsebino oddaj. Sicer pa opaža, da se številni mimoidoči ob kiosku ustavljajo z zanimanjem in nostalgijo.

"K67 je dokaz, da lahko majhna arhitekturna intervencija postane pomembno stičišče dialoga, ustvarjalnosti in skupnosti ter prispeva k bolj odprtemu in živemu mestu," je sklenil Bugarič.