Nova koalicijska pogodba za mandat 2026–2030 med SDS, Novo Slovenijo – krščanskimi demokrati, SLS, Fokusom in Demokrati Anžeta Logarja med ključne cilje postavlja decentralizacijo države, krepitev regijskega razvoja in selitev dela državnih institucij iz Ljubljane. V dokumentu je večkrat poudarjeno, da želijo zmanjšati razvojne razlike med regijami ter okrepiti lokalna središča. Ob tem se odpira vprašanje, ali bi lahko katero od ministrstev ali državnih organov v prihodnje dobil tudi Koper.
SE KOPRU OBETA MINISTRSTVO? Nova koalicija stavi na decentralizacijo države
Slovenija

Koalicija v uvodnih izhodiščih poudarja, da želi graditi državo, ki bo temeljila na blaginji, decentralizaciji, učinkoviti javni upravi in večji gospodarski konkurenčnosti. Med prioritetami izpostavljajo tudi boj proti korupciji, digitalizacijo, regionalni razvoj in večjo odgovornost države do državljanov.
Poseben poudarek dokument namenja prav decentralizaciji. Koalicija napoveduje, da bo Slovenija razvijala regionalna središča in postopoma prenašala posamezne državne funkcije iz prestolnice v druge dele države. V pogodbi je zapisano, da bodo sedeži nekaterih ministrstev oziroma njihovih enot razpršeni po Sloveniji, pri čemer omenjajo tudi možnost razvoja novih regionalnih centrov.
V poglavju o lokalni samoupravi in regionalnem razvoju koalicija napoveduje krepitev regionalnih razvojnih agencij, večjo finančno avtonomijo občin in prenos nekaterih pristojnosti z države na lokalni nivo. Napovedujejo tudi uvedbo celovitega sistema pokrajin ter oblikovanje novih mehanizmov za enakomernejši razvoj države.
Dokument predvideva tudi reorganizacijo javne uprave. Med drugim omenjajo racionalizacijo državne administracije, zmanjšanje birokracije, digitalizacijo postopkov in večjo učinkovitost državnih organov. Predvidena je tudi uvedba enotnega digitalnega sistema za javne storitve ter reorganizacija nekaterih institucij.
Na gospodarskem področju koalicija napoveduje davčne razbremenitve dela in gospodarstva, postopno zniževanje obremenitev plač, uvedbo družinske dohodnine ter vrsto spodbud za podjetništvo, investicije in razvoj visokotehnoloških dejavnosti. Predvidene so tudi dodatne davčne olajšave za mlade, investitorje in razvojna podjetja.
Velik del pogodbe je namenjen infrastrukturi. Koalicija napoveduje pospešitev ključnih infrastrukturnih projektov, razvoj železniške infrastrukture, izboljšanje prometnih povezav ter povečanje energetske samozadostnosti države. Med načrti so tudi vlaganja v jedrsko energijo, obnovljive vire in modernizacijo energetskega omrežja.
Na področju zdravstva dokument predvideva krajše čakalne vrste, večjo dostopnost zdravstvenih storitev, digitalizacijo sistema in prenovo upravljanja zdravstvenih ustanov. Napovedujejo tudi večjo preglednost porabe denarja v zdravstvu ter spremembe pri upravljanju ZZZS.
V šolstvu koalicija med drugim predvideva prenovo učnih načrtov, več poudarka na digitalnih znanjih, finančni pismenosti in podjetništvu, omejitev uporabe mobilnih telefonov v šolah ter okrepitev dualnega izobraževanja. Napovedujejo tudi spremembe pri maturi in večjo avtonomijo učiteljev.
Na področju pravosodja pogodba predvideva hitrejše sodne postopke, večjo učinkovitost sodišč, reorganizacijo sodnega sistema ter okrepljen boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu. Med predlogi je tudi ustanovitev specializiranih oddelkov za boj proti korupciji.
Koalicijska pogodba vključuje še ukrepe za krepitev kmetijstva, prehranske varnosti, kulture, obrambe in zunanje politike. Poseben poudarek namenjajo tudi demografiji, družinski politiki, stanovanjski problematiki ter večji podpori mladim družinam.
