Zato bo Evropska komisija v predlogu reforme schengenskega zakonika po napovedih zakonsko opredelila izkoriščanje oziroma instrumentalizacijo migrantov v politične namene ter predvidela možnost izrednih ukrepov tudi v tem primeru.

V schengnu naj ne bi bilo sistematičnega nadzora na notranjih mejah, a migracije, terorizem, pandemija covida-19 in po novem tudi hibridne grožnje postavljajo pod vprašaj eno od štirih temeljnih svoboščin unije, prosto gibanje.

Po veljavnih pravilih je mogoče v izjemnih okoliščinah začasno ponovno uvesti nadzor na mejah, a v številnih državah ukrepi niso začasni in izjemni. Unija se trudi schengen prenoviti in s tem zagotoviti njegovo preživetje, saj je to poleg evra najbolj otipljiva korist članstva v uniji.

V schengenskem prostoru je sedaj 26 držav. Med njimi je 22 članic EU - zunaj so Irska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper - ter štiri nečlanice - Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein. Slovenija je postala članica decembra leta 2007.