Kot je za časopis Dnevnik pojasnila raziskovalka z Instituta Jožef Stefan prof. dr. Nives Ogrinc, so analizirali 148 vzorcev, pri čemer je bilo ključnih 19 vzorcev iz trgovin, označenih kot slovenski. Prav ti so pokazali, da velika večina verjetno ne izvira iz Slovenije. Metoda, ki temelji na izotopski analizi, omogoča visoko zanesljivo razlikovanje med domačim in uvoženim mesom, ne more pa določiti natančne države izvora.

Ugotovitve odpirajo vprašanja o učinkovitosti nadzora in sledljivosti v prehranski verigi. Prehranski varuh Branko Ravnik opozarja, da takšni rezultati terjajo hiter odziv pristojnih služb, saj spodkopavajo zaupanje potrošnikov. Težava je tudi v tem, da označevanje porekla ni obvezno za vse izdelke, kar dodatno otežuje preglednost trga.

Podatki kažejo, da je Slovenija vse bolj odvisna od uvoza hrane. Medtem ko smo pred vstopom v EU uvozili manj kot polovico hrane, danes domača pridelava predstavlja le še manjši delež. Pri mesu prevladujeta uvoz svinjine in perutnine, ki predstavljata večino uvoza.

Razmere v domači prašičereji se ob tem še naprej slabšajo. Stopnja samooskrbe je v zadnjih desetletjih močno upadla, število prašičerejskih kmetij pa se je občutno zmanjšalo. Od leta 2000 do leta 2024 se je namreč stopnja oskrbe s prašičjim mesom zmanjšala s 77 na 35 odstotkov. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se ob nadaljevanju trenda lahko približali skoraj popolni odvisnosti od uvoza, kar bi ogrozilo tudi tradicionalne prehranske proizvode.

Strokovnjaki zato poudarjajo pomen vzpostavitve zanesljivih sistemov sledljivosti in doslednega nadzora, potrošnikom pa svetujejo, naj posegajo po izdelkih z jasno označenim poreklom, kot je znak "Izbrana kakovost – Slovenija".