V Sloveniji je približno 26.000 večstanovanjskih objektov, od katerih jih ima potresno zavarovanje, sklenjeno prek upravnikov, le okoli deset odstotkov. To pomeni, da velika večina prebivalcev v blokih in stolpnicah nima ustrezne finančne zaščite v primeru potresa, je v objavi na svojih spletnih straneh opozorila agencija. Pri poslovno-industrijskih stavbah je slika še slabša, kar odpira pomembna vprašanja ne le o varnosti posameznikov, temveč tudi o odpornosti gospodarstva na večje naravne nesreče.

Pojasnili so, da zavarovalnica v primeru potresa povrne le gradbeno vrednost nepremičnine. Če ima zavarovanec stanovanje v bloku, ki ni potresno zavarovan, njegovo stanovanje pa je, bo tako dobil povrnjeno le gradbeno vrednost svojega stanovanja. To pa je malo in seveda premalo, da bi si s tem kupil primerljivo stanovanje.

Kot rešitev v agenciji predlagajo, da imajo vsi lastniki stanovanj sklenjeno potresno zavarovanje. Samo tako bi zavarovalnica plačala dobesedno za nov blok, so zapisali.

Nizka stopnja zavarovanosti ni ostala neopažena. Po nedavnih naravnih nesrečah, zlasti po poplavah 2023, so se okrepile pobude za sistemsko reševanje tega problema. V ta namen so Agencija za zavarovalni nadzor, Slovensko zavarovalno združenje, ministrstvo za finance ter ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z zavarovalnicami oblikovali delovno skupino.

Njihove aktivnosti so usmerjene predvsem v segment, kjer je vrzel največja, to je večstanovanjske stavbe. Ključni predlog vključuje uvedbo obveznega potresnega zavarovanja za te objekte, pri čemer bi se zavarovanje izvajalo prek upravnikov stavb. Pri tem razmišljajo o uvedbi subvencij za lastnike, ki si premije ne bi mogli privoščiti.

Predlagane ukrepe, kot je uvedba obveznega zavarovanja prek upravnikov, na Agenciji za zavarovalni nadzor vidijo kot korak v pravo smer, a kot so dodali, bo za resničen napredek potrebna tudi sprememba miselnosti. Potresno zavarovanje namreč ne bi smelo biti razumljeno kot dodatni strošek, temveč kot osnovni element finančne varnosti.