Letošnja sezona je zaznamovana z visokimi temperaturami, nenadnimi ohladitvami, dolgotrajno sušo in pogostimi padavinami. Oljkarji so se soočali z oljčno muho in glivičnimi boleznimi, kar je pomenilo velik izziv. Največ napadov muhe so opazili pri sorti istrska belica, nekateri kmetje pa so bili prisiljeni v zelo zgodnje obiranje že septembra.

Na inštitutu opažajo, da so oljke letos obilno cvetele, a so neugodne razmere pridelek deloma zmanjšale. Kljub temu so avgust in september prinesla ugodna pogoja za nastanek olja, kar je prispevalo k solidni letini. Analiza 84 vzorcev kaže dobro kakovost olja, ki jo mora potrditi še senzorična analiza.

V zadnjih letih postajajo učinki podnebnih sprememb vse izrazitejši. Višje temperature in mile zime širijo območje gojenja oljk, hkrati pa povečujejo pojav novih škodljivcev ter intenzivnost že prisotnih. Ekstremni vremenski dogodki povzročajo abiotski stres in vplivajo na stabilnost pridelka.

Opažajo spremembe v kakovosti olja, sestavi in času cvetenja, ki se pomika v zgodnejše obdobje. Obdobje zorenja se krajša, kar vpliva na optimalni čas obiranja in tehnološke postopke predelave.

Obseg oljčnih nasadov v Sloveniji močno raste. Od leta 1985 se je povečal z okoli 460 hektarjev na 2600 hektarjev, kar pomeni več kot 80-odstotno rast pridelave. V zadnjih letih narašča za približno 70 hektarjev letno.

Raziskovalci poudarjajo, da mora biti razvoj namakanja strateškega pomena za slovensko oljkarstvo. Namakanje izboljša sprejem hranil, vegetativno rast, poveča površinski pridelek in vpliva na kakovost olja. Opozarjajo pa, da Slovenija nima natančne strategije upravljanja z vodo in zakonodaje za uporabo alternativnih virov.

Zaradi vplivov podnebnih sprememb bosta spremljanje razmer in razvoj prilagojenih ukrepov ključna za ohranjanje kakovosti in trajnostne pridelave. "Voda bo ena ključnih točk naše odpornosti," poudarjajo na inštitutu.

Na Plavjah pri Kopru nastaja kompetenčni center za oljkarstvo, prvi tak v državi. Gre za najpomembnejši trenutni projekt za razvoj panoge. Inštitut sodeluje tudi pri številnih projektih o podnebnih prilagoditvah, rodovitnosti tal, digitalizaciji in kakovosti oljčnega olja.

V senzoričnem laboratoriju v Izoli se je začela prireditev Mlado oljčno olje, kjer bodo okušali sveža olja priznanih pridelovalcev. Razstave in pokušine bodo potekale 21. novembra v Kopru ter 26. novembra v Marezigah.

Oljkarska sezona se bo simbolično zaključila 26. novembra – na svetovni dan oljke, s prireditvijo in javno tribuno. Do 12. decembra bodo izbrani gostinci koprske občine ponujali jedi z letošnjim svežim oljem.