"Gre za pomemben mejnik, še posebej v luči posledic pandemije koronavirusa ter omejitev pri izvajanju storitev zaradi zaščitnih ukrepov," so ob tem povzeli besede predsednika uprave Luke Koper Dimitrija Zadela.

Nadaljnja rast pretovora kontejnerjev in zagotavljanje visoke stopnje produktivnosti bo odvisna tudi od projekta podaljšanja prvega pomola, so opozorili v Luki. Operativna obala kontejnerskega terminala bo namreč že junija letos daljša za skoraj 100 metrov, sočasno pa se nadaljuje tudi izgradnja skladiščnih površin v zaledju operativne obale.

Kot je poudaril član uprave Metod Podkrižnik, gre za najpomembnejši infrastrukturni projekt Luke Koper v zadnjih desetih letih, s katerim se bo letna kapaciteta terminala povečala na 1,3 milijona kontejnerskih enot, z dodatnimi izboljšavami na področju procesov dela pa na poldrugi milijon kontejnerskih enot.

V Luki Koper so izpostavili, da nov mejnik prihaja v času, ko se koprski kontejnerski terminal kot tudi celotna pomorska panoga v svetu sooča z velikimi izzivi, povezanimi s poslovanjem v izrednih zdravstvenih in poslovnih okoliščinah.

Že od septembra je stanje na področju ladijskih prevozov iz Daljnega vzhoda na globalni ravni kaotično. Zaradi povečanih količin blaga iz Azije, zasedenosti azijskih kontejnerskih terminalov, vplivov pandemije in klimatskih sprememb ladjarji ne zmorejo zagotavljati točnih prihodov ladij glede na dogovorjene urnike. To ima negativne posledice tudi na delovanje kopenske logistike.

Kot je ocenil vodja kontejnerskega terminala Gordan Ban, se ob rastočem prometu soočajo z velikimi odstopanji od dogovorjenega oz. ustaljenega načina dela in nihanji velikih količin kontejnerjev, kar predstavlja velik izziv za terminal, ki mora zagotavljati ne samo svoje nemoteno delovanje, ampak tudi delovanje celotnega logističnega sistema, ki vodi prek Luke.