Kot je na tiskovni konferenci pojasnil podpredsednik vlade Matej Arčon, je bila seja "kratka in učinkovita". Potrdil je, da so s sklepom razglasili, da bo 19. maj Dan lipicanca v Republiki Sloveniji. Prav tako so cerkev Svete Trojice v Hrastovljah razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. To bo po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona dalo spomeniku dodatno veljavo in bo pripomoglo k boljši turistični promociji kulturne dediščine v Mestni občini Koper. Doslej je veljala za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Predlog odloka je na pobudo koprske občine pripravila piranska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je ta zapisala v utemeljitvi, cerkev predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti in je edinstvena v svoji arhitekturni zasnovi in gotskih poslikavah, ki krasijo notranjščino v celoti.

Cerkev stoji na avtentični lokaciji najmanj od leta 1480 ter je ohranila prvotni sakralni značaj in podobo. Obdaja jo mogočno protiturško taborsko obzidje iz 16. stoletja, ki je eden najbolje ohranjenih primerov te vrste v Sloveniji.

Kot so za STA ob pobudi za razglasitev novembra lani pojasnili na koprski občini, je cerkev v Hrastovljah romanska triladijska cerkev z banjastimi oboki, ki jo krasi izjemno bogata gotska poslikava. Janez iz Kastva je s sodelavci leta 1490 poslikal skoraj vsak košček prostora - od sten in arkad do stebrov. Njegovo avtorstvo potrjuje dolg napis na severni steni, zapisan v glagolici in latinici. Med številnimi prizori posebej izstopa znameniti Mrtvaški ples, ki cerkvi daje prepoznavno ikonografsko posebnost.

Pomorskim policistom čoln ribiškim inšpektorjem

Arčon je dejal še, da se bo ribiški čoln, ki ga je imela ribiška inšpekcija, prenesel na policijo, saj bo inšpekcija iz evropskih sredstev dobila nov čoln. Vlada se je seznanila tudi s podpisom pisma o nameri med Mestno občino Koper, ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za infrastrukturo o zagotovitvi priveznih mest za plovila na pomolu območja mednarodnega morskega mejnega prehoda v starem mestnem jedru Kopra. Gre za prenos petih privezov, je dejal Arčon. Po ukinitvi statusa mednarodnega mejnega prehoda se bo območje pomola namenilo za komunalne in turistične priveze.

Koprska občina se namreč že vrsto let srečuje s pomanjkanjem komunalnih privezov, tako za občane kot tudi za preostale zainteresirane državljane. S pismom o nameri se bodo podpisniki dogovorili, da se območje mejnega prehoda preseli pred upravno stavbo Uprave RS za pomorstvo, kjer se bo za policijo zagotovilo tri privezna mesta, za upravo pa dve.

Po njegovih besedah je bila ena pomembnejših točk še prenos 1,2 milijona evrov vrednega zemljišča v Semedeli z države, ministrstva za infrastrukturo, na lokalno skupnost, Mestno občino Koper, in sicer za projekt izgradnje povezave med Markovcem in središčem Kopra. "Gre za zelo pomemben projekt za razvoj tako lokalne skupnosti kot turistične promocije Kopra," je še med drugim dejal Arčon. Prenos lastništva bo izveden brezplačno. 

Ideja o gradnji dvigala na Markovec je stara že skoraj desetletje. Potem ko so investicijo že večkrat zavrnili, so koprski občinski svetniki projekt maja lani vendarle potrdili. Dvigalo naj bi olajšalo povezavo med Markovcem in Žusterno.

Vrednost naložbe je ocenjena na nekaj manj kot deset milijonov evrov. Mestna občina Koper pričakuje sofinanciranje v višini nekaj nad 6,3 milijona evrov v okviru mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN). Od tega bo 50 odstotkov kohezijskih sredstev in 50 odstotkov sredstev iz državnega proračuna, so konec lanskega decembra povedali na občini. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja pričakujejo začetek del letos poleti, zaključek pa predvidoma v začetku leta 2028.

Minister Novak o stanju slovenskega morja

Z informacijo o stanju in obremenitvah slovenskega morja ter možnih ukrepih za varstvo morja, ki so jo pripravili na ministrstvu za naravne vire in prostor, se je vlada seznanila danes v okviru obiska v obalno-kraški regiji. V njej je zapisano, da je slovensko morje zaradi značaja polzaprtega zaliva in plitvosti izredno občutljiv ekosistem. Občutljivo je tudi na zunanje vplive, kot so pritiski zaradi dejavnosti in rabe morja ter podnebne spremembe.

Novak je v izjavi po seji povedal, da se slovensko morje že kar močno segreva, za 0,15 stopinje Celzija na površinski plasti na leto ter za 0,9 stopnje Celzija pri dnu. "Kislost morja pada, vsebnost kisika tudi ne narašča, celo pada, kar pomeni, da resno grozi morskim eksistemom. Morska gladina pa narašča za pet milimetrov na leto," je dejal.

Ocenil je, da se bo morska gladina v 100 letih zvišala za 80 centimetrov, ob upoštevanju plime za meter. Piran bo torej pod vodo, ogroženi so tudi del Lucije ter najnižji deli Izole in Kopra. Kako ukrepati, so že začeli razmišljati, v naslednjem mandatu pa bo treba poiskati tudi že posamezne rešitve, je povedal. Sam meni, da bi lahko rešitve iskali tudi na evropski ravni, kar je že predlagal evropskim komisarjem.

Novak je spomnil, da je slovensko morje vroča točka biotske raznovrstnosti. V njem je zabeleženih približno 2260 vrst, kar predstavlja približno 13 odstotkov vseh vrst Sredozemskega morja.

Opozoril je, da sta morje in obala preobremenjena zaradi rabe in dejavnosti na tem prostoru. Slabšanje stanja morja ima širše posledice za družbo, saj vodi v večje stroške obnove naravnih virov, nižjo odpornost na podnebne spremembe in slabšo kakovost življenja. Ohranitev zdravja morskih ekosistemov je zato bistvena za trajnostni razvoj morskega okolja in gospodarskih dejavnosti, ki so od njega odvisne.

Med možnimi ukrepi za izboljšanje stanja morja na ministrstvu navajajo trajnostno prostorsko načrtovanje, vzpostavitev območij varstva narave, nadzor vnosa tujerodnih vrst iz pomorstva, preprečevanje naraščanja podvodnega hrupa zaradi ladijskega prometa in preprečevanje vnosa hranil in onesnaževal iz urbanih območij obale. Novak je povedal, da je prvi ukrep zagotovo zagotovitev boljšega odvajanja odpadnih komunalnih voda, na kar je občine že večkrat opozoril.