Natakar iz Združenega kraljestva je navdušil ljudi po vsem svetu z načinom odpovedi v službi, piše na portalu todayuknews.com. Šef mu je namreč rekel, da mora na prosti dan priti v službo, in to ob treh zjutraj istega dne. Poleg odpovedi je natakar objavil tudi sporočila, ki so hitro postala pravi hit. "Vprašal vas je in vi ste mu rekli ne" ter "nima vam pravice govoriti, kako bi se morali obnašati, ko niste v službi", sta le dva od mnogih odzivov na natakarjevo odpoved.
SREDI NOČI MU JE ŠEF NAPISAL, NAJ PRIDE V SLUŽBO NA PROSTI DAN: Odziv natakarja je postal hit (FOTO)
Svet
"Danes moraš priti na delo od 11.00 do 22.00. Imamo dogodek in enega natakarja," mu je ob treh zjutraj napisal šef.
Natakar je šefa vljudno spomnil, da ima prost dan. Ton sporočil njegovega šefa se je ob tem močno spremenil. Povedal mu je, da mora biti "timski igralec". "Ne moreš misliti samo nase," je napisal šef. Natakar mu ni ostal dolžan: "Zakaj mi šele zdaj, ob treh zjutraj, praviš, da bi moral delati danes ob 11.00? Popil sem nekaj pijač in ne bi rad "zmačkan" delal tako dolgo na prost dan."
Šef mu je nesramno odgovoril, da "se ni dobro preveč napiti". "Natakarju govorite, naj ne pije v prostem času? Ali želite povedati kuharjem, naj ne jedo, ko ne delajo?" je vprašal šefa.
Napisal je tudi, da bi prišel v službo, če bi mu to sporočil ob primernem času. Očitno njegovemu šefu ni bilo všeč, kar mu je natakar napisal, zato mu je odgovoril, da se bo treba pogovoriti o njegovem vedenju.
Natakarju to ni bilo po godu in je dal odpoved. Na koncu je šefu še napisal, naj mu poliže zadnjico.
Komentiraj
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
DVE POGREŠANI OSEBI: V Izoli iskali 94-letnico, na območju Pivke po dveh dneh našli domačina
A.S.
-
včeraj ob 12:56
PRETEP V KOPRSKEM LOKALU: Policisti zasegli naboje in pištolo brez serijskih številk
A.S.
-
včeraj ob 11:32
/13/...ob tem pa ne gre pozabiti, da je ob 130.letnici praznovanja 1.maja Predsednica sindikata ZSSS Lidija Jerkič omenila, da bi nujno morali uveljaviti pravico do odklopa, ko bi v tem času, tudi doma ne bili dosegljivi za delodajalca: Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed Embarassed
ZSSS
Trenutna »koronakriza« za prihodnost dela prinaša mnoge izzive:
* Na področju dela od doma oziroma dela na daljavo so mnogi morali sprejeti izziv o usklajevanju dela in zasebnosti ter poiskati pogosto težko določljivo mejo med delom in prostim časom ter pravico do odklopa;
* Na področju digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije dela pa se postavlja vprašanje, ali bodo krizne razmere delovale kot pospešek na področju uvajanja samodejne tehnologije (saj so stroji in roboti odporni na bolezen covid-19);
www.zsss.si/30-let-zsss/praznik-dela-2020/
PRAVICA DO ODKLOPA - ZABRISANOST MEJE MED DELOM IN PROSTIM ČASOM
Po nedavni anketi britanskega časnika The Guardian ima 64 % udeležencev težave z »odklopom« od dela po koncu delavnika. Današnja »priklopljena« delovna kultura od nas kot delojemalcev pogosto zahteva dosegljivost 24 ur na dan, 7 dni v tednu, za katero ne prejmemo nikakršnega nadomestila, kaj šele nagrade. Sprijaznili smo se s prepričanjem, da gre zgolj za enega od stranskih učinkov našega časa, spregledali pa dejstvo, da za vsak delovnik oddelamo še nekaj neplačanih nadur in s tem škodujemo svojemu zdravju in blagostanju. Med ogroženimi se na primer znajdejo posamezniki, zaposleni v zagonskih podjetjih, zdravstvu, računovodstvu in oglaševanju.
Raziskave kažejo, da neprestana dosegljivost prek klicev, sporočil, e-pošte in družbenih omrežij izničuje pozitivne učinke, ki jih sicer prinaša delo, tj. zdravje, blagostanje in medsebojno povezanost. Od dela se moramo odklopiti tudi miselno, ne zgolj telesno, sicer smo v nevarnosti za:
* kognitivno preobremenjenost,
* čustveno izčrpanost,
* negativna čustvena stanja (npr. anksioznost in depresivnost),
* nezadovoljstvo v medosebnih odnosih, tako znotraj kot izven delovne organizacije (npr. več sporov v partnerski zvezi),
* kronični stres ter
* izgorelost.
Zabrisanost meje med delom in prostim časom posredno ogrozi tudi delodajalca, saj prispeva k:
* absentizmu,
* fluktuaciji,
* deviantnosti,
* šibkejši organizacijski pripadnosti ter
* omejeni produktivnosti.
Količina časa, ki ga posameznik porabi za spremljanje in odgovarjanje na e-pošto, pravzaprav ni osrednjega pomena; negativen učinek se kaže že ob samem pričakovanju, da lahko vsak čas prispe službeni klic ali sporočilo, kar imenujemo anticipatorni stres. Tudi če k neprestani dosegljivosti nismo zavezani, pa nas včasih premami že sama radovednost, ali se je zgodilo kaj pomembnega. S tem tudi sami brišemo meje med delom in prostim časom.
Zabrisanost meje med delom in prostim časom pa je zgolj košček mozaika četrte industrijske revolucije. Če želimo v svojem poklicu uspeti, ni dovolj, da ga opravljamo ravnodušno. Moramo ga oboževati in živeti zanj, svoje navdušenje pa povrh oglaševati na družbenih omrežjih, s čimer stopamo še en korak bližje temu, da se naša identiteta zliva z delodajalčevo. Elon Musk pravi, da bomo svet na bolje spremenili šele pri 80- do 100-urnem delovniku. Iz tovrstnih zgodb o uspehu in iz motivacijskih sporočil, kot je »Don’t stop when you’re tired, stop when you’re done.«, razberemo, da danes poveličujemo deloholizem.
Antropološke študije kažejo, da v predkapitalistični dobi nismo bili tako obsedeni z delom. V srednjem veku je delovnik angleških kmetovalcev obsegal zgolj 150 dni na leto. Čeprav so tudi oni delali po 8 in več ur dnevno, je bil njihov čas bolje uravnotežen z odmori za zajtrk, kosilo, popoldanski počitek in večerjo ter z verskimi in drugimi prazniki. V 21. stoletju smo temu naredili konec; delo je postalo nova vera, medtem ko so sprostitev, hobiji, vzgoja otrok in branje knjig v prostem času postali znaki lenobe. Živimo v času neprekinjenega delovnika, ki ga dodatno spodbujajo LinkedIn, Slack, Viber, Yammer in druga poslovna družbena omrežja. Prekinitev delovnega razmerja je za posameznika torej lahko problematična, saj zamaje velik del njegove identitete. Marsikdo si ravno zaradi strahu pred izgubo službe ne upa biti nedosegljiv …
Premik v nasprotno smer je z letom 2017 naredila Francija. Tamkajšnja podjetja so zaposlenim dolžna zagotoviti pravico do odklopa od tehnologije. Točen dogovor naj bi kandidati z delodajalcem dosegli vnaprej, v odsotnosti le-tega pa je delodajalec dolžen objaviti jasne zahteve glede dosegljivosti izven delovnika. Reforma je bila sprejeta kot varovalo pred izgorelostjo, nespečnostjo, slabimi medosebnimi odnosi ter nasičenostjo z informacijami. Tudi na ravni EU smo priča podobnim regulacijam, vendar se soočamo s težavo, da zakonodaja težko dohaja vsakodnevne tehnološke spremembe. Poleg tega še ni razrešeno vprašanje o sankcioniranju kršitev.
»Vse težave človeštva izhajajo iz človekove nezmožnosti, da bi v tišini sam sedel v sobi,« je v 17. stoletju dejal francoski filozof Blaise Pascal. Kaj naj torej storimo, da se bomo lažje odklopili? Kaj naj storimo, da bomo spet začeli ceniti prosti čas?
* Kot delojemalci lahko delamo na čuječnosti, ki nam pomaga prevzeti nadzor, ki nam ga pričakovanja na delovnem mestu odvzemajo.
* Na organizacijski ravni lahko uvedemo dneve brez e-pošte ali pa se dosegljivost izven delovnika izmenično dodeljuje različnim zaposlenim.
* Kot delodajalci lahko določimo interval nedosegljivosti in se ga strogo držimo na vseh ravneh delovne organizacije.
* Če delovno mesto zahteva dosegljivost izven delovnika, to kot delodajalci formalno izrazimo že vnaprej, v začetnih fazah selekcijskega postopka.
Kljub črnogledosti v prispevku naj poudarim, da se nekateri posamezniki lažje prilagodijo na opisane zahteve kot drugi oziroma »priklopljenosti« niti ne doživljajo kot stresor. Kot primer prilagam citat z enega od forumov na to temo: “We actually aren’t supposed to reply to e-mails or take calls after hours, but I always check my work e-mail as part of my prep routine for the next day. I hardly ever reply to anything, though I do it partly because I enjoy my work, but mostly because I actually like spending a few minutes each night giving my next day a mental once-over, because I think way better at night than first thing in the morning. Having a vague idea of what needs to get done beforehand lets me take a few minutes to just enjoy my coffee, recline my chair and just //psihologijadela.com/2019/05/29/pravica-do-odklopa/
//cekin.si/izobrazevanje_in_zaposlitev/prepovedali-posiljanje-sluzbenih-sporocil-med-vikendom.html
//svetkapitala.delo.si/trendi/utrujajoce-sluzbe-ali-sploh-se-imamo-pravico-do-odklopa-175388