Ameriški predsednik Donald Trump načrtuje prvo uradno srečanje svojega novega mednarodnega odbora Board of Peace (Odbor za mir) 19. februarja 2026 v Washingtonu. To je potrdilo več uradnikov Trumpove administracije ter diplomati iz držav, ki so prejele povabilo, poročajo tuji mediji. Srečanje bo potekalo na lokaciji U.S. Institute of Peace (nekdanji Inštitut za mir ZDA) – zdaj Donald J. Trump U.S. Institute of Peace. Glavni namen srečanja je zbiranje mednarodnih sredstev za obnovo Gaze in napredovanje druge faze mirovnega načrta za to območje. Odbor naj bi nadzoroval upravljanje, varnost, razorožitev Hamasa in razvoj Gaze kot del širšega 20-točkovnega mirovnega načrta, ki ga je predstavil Trump.
TRUMPOV ODBOR ZA MIR: Prvo srečanje 19. februarja v Washingtonu
Svet

Odbor za mir je bil uradno predstavljen januarja 2026 na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, kjer je Trump podpisal ustanovno listino z več svetovnimi voditelji. Trenutno ima okoli 27 ustanovnih članov. Med njimi so Združeni arabski emirati, Savdska Arabija, Egipt, Katar, Bahrajn, Pakistan, Turčija, Madžarska, Maroko, Kosovo, Albanija, Bolgarija, Argentina, Paragvaj, Kazahstan, Mongolija, Uzbekistan, Indonezija in Vietnam.
Nekatere zahodne države so povabilo zavrnile ali ostale neodločene. Opozorila se nanašajo predvsem na visoke stroške stalnega članstva, Trumpov osebni nadzor ter možnost, da bi odbor deloval zunaj ustaljenih multilateralnih okvirjev.
Francija je povabilo zavrnila zaradi skrbi, da bi odbor s Trumpovim osebnim nadzorom – vključno z vetom in pravico do izbire naslednika – deloval zelo daleč od Združenih narodov in bi lahko nadomestil ZN. Nemčija je zavzela podobno stališče, Velika Britanija pa je izrazila dvome zaradi vloge Rusije, saj je Vladimir Putin povabilo sprejel. Norveška in Švedska sta zavrnitev utemeljili s potrebo po dodatnem dialogu z ZDA ter skrbmi glede morebitnega slabljenja vloge ZN.
Stalno članstvo za milijardo dolarjev
Po osnutku listine odbora, ki ga je Trumpova administracija januarja 2026 poslala približno 60 državam, je osnovno članstvo za prva tri leta brezplačno. Za stalni sedež pa je treba v prvem letu po uveljavitvi listine prispevati najmanj eno milijardo ameriških dolarjev.
V listini je izrecno zapisano: "Triletno obdobje članstva se ne uporablja za države članice, ki v prvem letu po uveljavitvi listine Odboru za mir prispevajo več kot 1.000.000.000 ameriških dolarjev v gotovinskih sredstvih." Sredstva naj bi bila namenjena skladu za obnovo Gaze, vendar pod nadzorom odbora.
V Izvršnem odboru tudi Tony Blair
Srečanje 19. februarja bo vključevalo tudi oblikovanje izvršnega odbora za Gazo, ki bo nadzoroval upravljanje, varnost in razvoj območja. Med omenjenimi člani so ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff, Jared Kushner, nekdanji britanski premier Tony Blair, nekdanji diplomat ZN Nickolay Mladenov, poslovnež Marc Rowan ter predsednik Svetovne banke Ajay Banga.
Sprva je bil odbor osredotočen izključno na Gazo, po resoluciji Varnostnega sveta ZN 2803 iz novembra 2025, vendar se je njegov mandat pozneje razširil tudi na obravnavo drugih globalnih konfliktov.
Obnova Gaze in finančni okvir
Srečanje bo prva priložnost za operativno delo, vključno z oblikovanjem skladov za obnovo Gaze. Ocene stroškov obnove se gibljejo od približno 25 milijard ameriških dolarjev za osnovno infrastrukturo do več kot 112 milijard dolarjev v naslednjem desetletju za obsežnejše razvojne projekte.
Združene države Amerike naj bi bile osrednji financer z do 60 milijardami dolarjev v obliki nepovratnih sredstev in garancij, preostanek pa naj bi zagotovile članice odbora, zasebni investitorji in mednarodne institucije.
