Predsednica 12-članskega sveta je izbrana mesta razglasila ob navzočnosti njihovih predstavnikov. Kot je povedala, si vsa zaslužijo drugi krog, ker so pokazala resno pripravljenost na naziv. Veliko prijav je bilo po njenih besedah izvirnih, nekatere pa so čezmejne, kar se ji, glede na to, da je kultura brezmejna, zdi pozitivno. "Kar imamo skupnega, je naša kultura," je poudarila.

"Vsako prijavljeno mesto je že vložilo ogromno truda in zavzetosti, zato so vsa ne glede na izid zmagovalci," je dejala Cristina Farinha. Povedala je tudi, da so bili pozitivno presenečeni, da je svoje kandidature oddalo šest mest, kar je "veliko število za tako majhno, a sicer veliko državo". Prav tako so bili veseli, da mesta prepoznavajo kulturo kot ključno pri dejanskih izzivih, ti pa so po njenih besedah podobni tako v Evropi kot po svetu: podnebne spremembe, družbena trenja, migracije, multikulturnost.

Primerne in vzdržne rešitve za te izzive po njenem mnenju ni mogoče najti znotraj nacionalnih meja. "Mesta se zavedajo, da je treba iti ven iz svojih območij, srečati druga mesta in razpravljati o morebitnem eksperimentiranju, da bi skupaj našli rešitev," je dejala.

Trenutek je po njenih besedah pravšnji, saj na ravni EU in v vseh državah članicah potekajo razprave o novi kohezijski politiki in okvirih financiranja. Kot je pozvala, je to trenutek, ko je mogoče kulturi dati pomembnost tako po strateški kot proračunski plati. "Zato dobro načrtujte ter izkoristite to za eksperimente in za inovacije v mestih."

Po besedah vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča je EPK priložnost, s katero poskuša komisija predstaviti državljanom in državljankam pomen kulture v njihovih državah. "Na ta način se seznanijo s svojo kulturo, hkrati pa se podučijo o evropski dimenziji kulture, kar pomeni ne le, da se več naučijo o svoji lastni, ampak tudi o drugih kulturah in si s tem širijo svoja obzorja."

Pobuda, ki se je začela pred 35 leti, državam članicam in mestom omogoča, da se same seznanijo o pomenu kulture in s tem ustrezno zagotovijo pogoje za delovanje kulturnih ustvarjalcev v njihovem okolju, torej povečajo vlaganja za delovanje kulture, je povedal Stančič.

Pojasnil je tudi, da Evropska komisija ne odloča o tem, katera mesta bodo izbrana, ampak zagotavlja neodvisnost postopka, da ta poteka pregledno, pošteno in v skladu s pravili. O izboru tako po temeljiti analizi vseh prijav odloča svet, ki šteje 12 članov, od tega sta dva člana na predlog ministrstva za kulturo, ostalih deset pa predlagajo evropske institucije - poleg komisije še evropski parlament, Svet EU in odbor regij. "Člani so v svojem delu neodvisni in presojajo zgolj na podlagi svojega znanja in svojih izkušenj ter ne smejo sprejemati nobenih navodil ali pritiskov od kogarkoli," je povedal Stančič. Merila razpisa so po njegovih besedah opredeljena na ravni EU, zajemajo pa prispevek projekta k dolgoročnem razvoju mesta, kakovost kulturnih in umetniških vsebin, evropsko razsežnost, zmožnost izvedbe, sodelovanje lokalnega prebivalstva in civilne družbe ter splošen načrt upravljanja vključno s proračunom projekta.

Ob tem je spomnil, da bo Slovenija leta 2025 drugič prispevala mesto, ki bo nosilo naziv EPK. Leta 2012 ga je imel Maribor, ki je skupaj s partnerskimi mesti - Mursko Soboto, Novim mestom, Ptujem, Slovenj Gradcem in Velenjem - "kulturno obarval celotno leto 2012". Izbrana mesta morajo zdaj v pol leta dopolniti svoje koncepte v konkretne predloge, končni izbor za EPK 2025 pa bo znan predvidoma decembra.