Kot ja zapisal, je število smrtnih žrtev zaradi epidemije covid-19 primerljivo "s smrtnimi žrtvami zaradi gripe ali prometnih nesreč v istem obdobju". Razlika pri tem pa je, po znanstvenikovih besedah, da nam "za razliko od gripe" "novi koronavirus ni znan in smo bolj previdni, da nas ne bi presenetil. Če ima ta virus trenutno kakšen interes, je to, da se prilagodi človeški vrsti kot svojemu novemu gostitelju, kjer se bo še naprej množil, ne pa, da nas ubije," je dodal.

Zaradi mutacij lahko postane manj ali bolj nevaren

"Virus, ki se zdaj širi po človeški vrsti, še naprej mutira, da bi se nam čim hitreje prilagodil. Mnoge od teh mutacij ga bodo naredile manj nevarnega za naše zdravje, vendar pa bi ga lahko nekatere naključne mutacije naredile nevarnejšega, zato moramo biti previdni, dokler ga bolje ne spoznamo in pandemije ne bo več," je dodal dr. Rudan.

"Malo verjetno je, da bi novi koronavirus mutiral tako, da bi pri številnih okuženih lahko postal bistveno bolj nevaren, kot je zdaj, vendar bomo to zagotovo lahko trdili šele, ko bo pandemije konec," je še zapisal hrvaški znanstvenik.

Zakaj se WHO izogiba 'besedi na P'?

Zanimivo je, da je dr. Rudan v svojem zapisu uporabil besedo "pandemija", saj se ji Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sicer izogiba in koronavirusa še ni uradno razglasila za pandemijo, čeprav so po mnenju mnogih izpolnjeni že vsi pogoji zanjo. Izjavili so le, naj bomo nanjo "pripravljeni". Z izogibanjem uporabe 'besede na P' se WHO morda izogiba povzročanju dodatne panike med prebivalstvom. Z raglasitvijo pandemije bi države sicer poostrile svoje ukrepe in nasploh resneje vzele situacijo. 

Pandemija je sicer zelo 'draga': po podatkih Svetovne banke letni svetovni stroški zmernih do hudih pandemij znašajo približno 570 milijard dolarjev ali 0,7 odstotka svetovnega dohodka.

Kako poteka zdravljenje koronavirusa?

Protivirusno zdravilo za koronavirus je še v fazi izdelave in prebivalstvu ne bo na voljo prej kot v letu 2021. Trenutno se covid-19 zdravi simptomatsko, "z zdravili se poskuša olajšati bolnikove težave in nadomestiti funkcijo organa, če ob okužbi ni zadostna, npr. ob hudi prizadetosti pljuč se bolnike mehanično predihava (umetna ventilacija), dodaja kisik, nadomešča tekočine ipd.," so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Glavna skrb pri koronavirusu sicer ni njegova stopnja umrljivosti, ampak bojazen, da bi bil zdravstveni sistem naenkrat preobremenjen z velikim številom hudo bolnih pacientov. Približno dvajset odstotkov ljudi, ki se okužijo, potrebuje intenzivno nego. Virus je dokazano zelo virulenten, kar pomeni, da se hitro širi med ljudmi, če ni vzpostavljena ustrezna karantena. V primeru večjega števila okužb je večje tudi število tistih z resnim stanjem in zapleti, ki bodo potrebovali nujno medicinsko oskrbo. Odveč je dodajati, kaj bi to pomenilo za zdravstveni sistem katere koli države. Več kot zgovoren je podatek, da so v kitajskem Wuhanu samo zaradi koronavirusa zgradili dve bolnišnici v dvanajstih dneh, da bi pridobili dodatne kapacitete.