"Zanimalo me je tudi stanje v Goriških Brdih, na Krasu in v Slovenski Istri. Med njimi ni bistvenih odstopanj, prizadeto je celotno območje Primorske. Marelice, breskve in češnje so povsod od 80- do 100-odstotno prizadete," je v izjavi po koncu ogledov povedal Harej.

Sadjarjem bo država pomagala na različne načine. K poplačilu škode sadjarjem bo vsaj deloma pripomogel interventni zakon, v letu 2016 je bil odstotek poplačila ocenjene škode nekaj pod deset odstotkov, leto kasneje okrog 12 odstotkov, "tudi sedaj se bomo potrudili, da pridemo pridelovalcem nasproti s to pomočjo".

Vsem sadjarjem, ki imajo v najemu zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, bodo zaradi letošnje pozebe poskušali odpisati vsaj del najemnin za letošnje leto. "V teh nižinskih predelih, kjer je bila pozeba najhujša, bomo verjetno v celoti odpisali plačilo najemnine," je poudaril.

Prav tako naj bi sadjarjem, ki namakajo svoje sadovnjake iz akumulacije Vogršček letos odpisali plačilo te storitve, saj namakalni sistem zaradi sanacije ne deluje. Ena od možnosti pomoči bo tudi odpis plačil za invalidsko in pokojninsko zavarovanje prizadetih pridelovalcev. Ukrepi bodo po Harejevih besedah namenjeni tako velikim pridelovalcem kot tudi manjšim sadjarjem. Poskušali se bodo tudi dogovoriti, da bodo pridelovalcem, ki so v preteklih letih dobili posojila, slednja reprogramirali.

Pozeba je najhuje prizadela sadovnjake v nižjem delu Vipavske doline, na Obali ter v ravninskih delih Goriških Brd in Krasa. Po besedah direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimirja Radikona so skoraj v celoti pozeble marelice, breskve, češnje in kakiji. "Škoda je kar precejšnja, letos slovenskega sadja s teh sadovnjakov skorajda ne bo," je še dejal Radikon.

Sadjar Radivoj Štor iz Velikih Žabelj pri Ajdovščini pa se je ob tem spraševal o smiselnosti kmetovanja, saj bodo letošnje leto poskušali preživeti le z njegovo plačo, ker je zaposlen. Izpada zaradi pozebe bo imel po njegovih prvih ocenah letos vsaj za 30.000 evrov.