Po besedah namestnika direktorice InnoRenew CoE Michaela Burnarda je cilj raziskave izboljšati kakovost podatkov o prebivalcih domov za starejše in o njihovem okolju, kar bo pomagalo ustvariti bolj prilagojeno oskrbo in zdravljenje. Med možnostmi je uporaba pametnih ur, ki beležijo biosignale, kot sta bitje srca in aktivnost, na podlagi katerih oskrbovalci in zdravniki lahko pridobijo boljše informacije o prebivalcih. Spremljali bodo tudi kakovost okolja, s čimer bodo lahko zagotovili večje udobje prebivalcev in boljšo energetsko učinkovitost stavb.

V okviru projekta bodo razvili tudi tehnologijo za poenostavljene načine komuniciranja z družino, prijatelji in oskrbovanci v obliki preprostih videoklicev, kar bo omililo občutke osamljenosti in osamitve starejših. Poleg tega bodo tehnološke rešitve nadgrajene tako, da bodo vključevale informacijo o lokalnih dogodkih in prijavah nanje, s čimer bodo poenostavili sodelovanje stanovalcev doma na lokalnih prireditvah.

Vključevanje starejših odraslih v ustvarjanje rešitev, zasnovanih zanje, zagotavlja kritičen vidik projekta. Pri tem faze testiranja vključujejo stroge preglede varnostnih in zasebnih vidikov, ki ščitijo uporabnike pred zlorabo in neželeno uporabo njihovih podatkov.

Partnerji projekta se trenutno pripravljajo na predhodno testiranje, nato pa bodo začeli dolgoročno preizkušanje rešitev na večjem številu udeležencev.

Projekt Pharaon združuje 42 mednarodnih partnerjev, financira pa ga Evropska komisija v okviru programa za financiranje raziskav in inovacij Obzorje 2020. Projektu je namenila približno 18,5 milijona evrov. V Sloveniji projekt vodi raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, poleg izolskega doma upokojencev pa v raziskavi z zagotavljanjem tehnološke podpore sodelujeta še SenLab in Ericsson Nikola Tesla ter Nacionalni inštitut za javno zdravje, so še navedli na primorski univerzi.