Kolegij direktorjev javnih zavodov za kulturo in znanost v Mestni občini Koper je interesno združenje, v okviru katerega direktorji uveljavljajo strokovne, stanovske, delodajalske in druge skupne interese.

Sestavlja ga osem direktorjev javnih zavodov s področja kulture in znanosti, to so: Nada Čibej, direktorica Pokrajinskega arhiva Koper, Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, Mojca Vojska, direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem Mestne občine Koper, Etbin Tavčar, vodja enote piranskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Luka Juri, direktor Pokrajinskega muzeja Koper, Kristjan Knez, direktor Italijanskega središča Carlo Combi in David Runco, direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.

Kolegij izraža enotno voljo mreže zavodov kolegija za izboljšanje pogojev v katerih deluje mreža javnih zavodov za kulturo in znanost ter obravnava aktualna vprašanja s področja dela javnih zavodov in sistemskega urejanja področij kulture in znanosti.

Kot nam je pojasnila predsednica Nada Čibej, si "kolegij za glavni cilj zastavlja dvig ravni sodelovanja na področju kulture in znanosti v Južno primorski regiji. Stremimo k iskanju in realizaciji skupnih projektov in programskih vsebin, promociji kvalitetnih programov, prenosu znanja in dobrih praks med javnimi zavodi, pri čemer želimo dvigniti raven strokovnosti zaposlenih v javnih zavodih ter si prizadevamo, da na področju kulture in znanosti postanemo relevanten sogovornik v okolju. In prav v času, ko koprska občina gosti tako visok obisk, bi si želeli, da je naš glas slišan in da se pozornost nameni tudi razvoju kulture in znanosti na našem območju."

Člani kolegija so na redni seji obravnavali tudi tekoče zadeve, nekatere, ki se žal že prevečkrat ponavljajo – kot je prostorski problem s katerim se sooča večina zavodov. Izrazili so željo po boljši komunikaciji z nosilci oblasti na lokalni in nacionalni ravni, kar je bilo ob priložnosti vladnega obiska še posebej izpostavljeno. Posebej pa so se posvetili tudi možnostim boljšega predstavljanja dejavnosti zavodov neposrednim uporabnikom ter skupnemu nastopanju pred širšo javnostjo. Splošna skrb za razvoj kulture v najširšem pomenu besede v Južno primorski regiji je v ospredju vseh pobud, zato so tudi pričakovanja, da bo širša, tako politična, strokovna kot laična javnost sprejela Kolegij kot pomembnega sogovornika, temu primerna.