V puljski bolnišnici so v lanskem letu opravili 213 splavov, vedno več pa je najstnic, ki neželeno nosečnost prekinejo s splavom. Teh je bilo lani na Hrvaškem 205, kar je največ v zadnjih osmih letih. Ta negativen trend kaže novo poročilo Hrvaškega inštituta za javno zdravje (HZJZ) o prekinitvah nosečnosti v letu 2023. Ob tem je pomembno izpostaviti tudi, da na Hrvaškem, pa tudi v sosednji Italiji, izjemno veliko ginekologov uveljavlja pravico do ugovora vesti, kar pomeni, da ti posamezniki splava ne opravljajo. V Sloveniji je ugovor vesti reguliran, ustava pa jamči, da ugovor vesti ne sme ogrožati pravice drugih ljudi, je že pred časom za N1 pojasnila socialna psihologinja dr. Metka Mencin. Spomnimo, v nekdanji skupni državi Jugoslaviji je bila pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok zapisana v ustavo že leta 1974. Kako je torej z umetnimi prekinitvami nosečnosti v Sloveniji in obalno-kraški regiji?
V PULJSKI BOLNIŠNICI LANI 213 SPLAVOV, VEDNO VEČ NAJSTNIC: Koliko pa jih opravijo v obalno-kraški regiji?
Koper
Stopnja dovoljene splavnosti v Sloveniji upada vse od začetka 80. let prejšnjega stoletja, ko je bila skoraj šestkrat višja kot v zadnjih letih. V tem obdobju se je bistveno zmanjšalo tudi razmerje med številom dovoljenih splavov in živorojenih otrok. "Če smo v osemdesetih beležili tudi po sedem prekinitev nosečnosti na deset živorojenih otrok, beležimo v zadnjem desetletju manj kot dve prekinitvi nosečnosti na deset živorojenih otrok in to kljub dejstvu, da je bilo v osemdesetih letih število živorojenih precej višje," pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
V letu 2020 je bilo v Sloveniji opravljenih 3232 dovoljenih splavov, od tega 206 pri tujih državljankah, 175 teh je bilo Hrvatic. V letu 2021 je bilo skupno pri nas opravljenih 3138 splavov, od tega 212 pri tujih državljankah. Med njimi je bilo 176 državljank Hrvaške. Pred dvema letoma, v letu 2022, pa so v Sloveniji opravili 3261 dovoljenih splavov – 2996 pri državljankah Slovenije, 265 pa pri tujkah. Tedaj je bilo število državljank Hrvaške, ki so pri nas opravile splav, še višje, in sicer 210.
Kot pojasnjujejo na NIJZ, v zadnjih treh letih od vseh prekinitev nosečnosti beležijo okoli 7 do 9 odstotkov takih, ki jih opravijo ženske iz tujine. "Od tega ženske iz Hrvaške predstavljajo največji delež, približno 80 odstotkov. Med drugimi tujkami, ki se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti v Sloveniji, so ženske iz Bosne in Hercegovine (približno 3 %), Srbije (približno 2 %), Avstrije (približno 1,5 %), Italije in Makedonije (približno 1 %)," navajajo. Manjše število primerov beležijo pri ženskah iz Bolgarije, Nemčije, Švice, Slovaške in Romunije – teh je slabih 0,3 odstotka.
Splavi v obalno-kraški regiji
Na območju obalno-kraške regije je bilo v letu 2020 opravljenih 170 dovoljenih splavov, v letu 2021 143 dovoljenih splavov, v letu 2022 pa 173. Bistveno nižje je število spontanih splavov – leta 2020 jih je bilo v tej regiji 42, leta 2021 23, pred dvema letoma pa 20.
V letu 2020 so v obalno-kraški regiji zabeležili 11 primerov izvenmaternične nosečnosti, leto kasneje 8 primerov, leta 2022 pa ponovno 11 primerov. Leta 2020 so v isti regiji zabeležili 103 primere drugih patoloških nosečnosti, leto kasneje 91, leta 2022 pa 83 primerov, kažejo javno dostopni podatki NIJZ. Podatki za leto 2023 niso dostopni.
Razlogi za umetno prekinitev nosečnosti
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da je prekinitev nosečnosti v večini primerov posledica nenačrtovane nosečnosti oziroma zdravstvenega stanja ženske ali ugotovljenih hujših razvojnih nepravilnosti ploda. "Med dejavnike tveganja za prekinitev nosečnosti sodijo tudi dejavniki, kot so slab socialno-ekonomski položaj, izpostavljenost nasilju s strani intimnega partnerja in različne duševne stiske. Zato je pomembna tudi skrb države za zmanjševanje družbenih neenakosti, krepitev enakosti spolov, preprečevanje nasilja nad ženskami itd.," so pojasnili.
"Omejevanje pravice ali dostopa do splava ima lahko negativne posledice"
Ob tem poudarjajo: "Kakršno koli omejevanje pravice oziroma dostopa do legalne in strokovne pomoči ženskam, ki želijo prekiniti nosečnost, ima lahko negativne posledice za zdravje. Kot nas lahko uči lastna zgodovina ali pa izkušnje iz predelov sveta, kjer pravica do splava ni zagotovljena, ženske, ki se soočijo s hudo stisko zaradi neželene nosečnosti, v takšnih situacijah iščejo pomoč drugje, bodisi v tujini, bodisi se zatekajo k različnim ilegalnim in nestrokovnim postopkom oziroma posegom, ki pa imajo lahko izredno hude posledice za njihovo zdravje ali celo življenje."
Za zmanjšanje dovoljene splavnosti so ključne aktivnosti za preprečevanje nenačrtovanih nosečnosti, "na kar lahko vplivamo s sistematično in celovito vzgojo mladih za zdravo in odgovorno spolnost, dobro dostopnostjo do storitev načrtovanja družine in kontracepcijskega svetovanja ter široko paleto dostopnih in sprejemljivih metod kontracepcije".
Z vprašanji glede umetnih prekinitvah nosečnosti – ali trend narašča ali upada, koliko splavov izvedejo letno, koliko so v povprečju stare ženske, ki se odločijo za splav, ali beležijo tudi umetne prekinitve nosečnice mladoletnic in koliko primerov umetnih prekinitev nosečnosti opravijo pri tujkah – smo se obrnili tudi na Splošno bolnišnico (SB) Izola. Njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo.