Anica Kovačič se je spoprijateljila z Ano Frank v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen, kamor so jo januarja 1945 zaradi sodelovanja s partizani deportirali nacisti. Sama je bila takrat stara 22 let, Ana Frank pa 16.

Za njuno prijateljevanje sta med zbiranjem pričevanj preživelih žrtev holokavsta izvedela profesorja zgodovine iz Pulja Igor Šaponja in Igor Jovanović.

Danijel Mislej

Kot je Anica Kovačič pred leti v Tolminu povedala zgodovinarjema, je Ano Frank v taborišču Bergen-Belsen opazila nekega januarskega dne leta 1945. Deklica ji je povedala svoje ime in to, da je Judinja, od tistega dne pa sta se vsak dan srečevali.

"Strašno je jokala, ker sta ji umrli mama in sestra, oče pa je bil v drugem taborišču in ni vedela, kaj je z njim. Ostala je čisto sama, jaz pa sem jo tolažila in objemala. Bili sva skupaj ves čas, potem pa je umrla," se je spominjala Kovačič.

Povedala je še, da je bila Ana Frank drobna. Videla, da je bila bolna, a ji ni mogla pomagati. "Rekla mi je, da ne bo zdržala, potem pa je umrla," je dodala.

Mislej je ob odprtju parka na Punti v Pulju za hrvaško televizijo Nova TV povedal, da njegova teta o svojem življenju v taborišču na začetku ni veliko govorila. Od nje so o njenem prijateljevanju z Ano Frank in tem, kaj je preživela, malo več izvedeli, šele ko je postala bolj priljubljena knjiga Dnevnik Ane Frank.

V knjigi so zbrani dnevniški zapisi Ane Frank od junija 1942 do avgusta 1944, ko se je s svojo družino skrivala na podstrešju upravne stavbe v Amsterdamu. Policija je 4. avgusta odkrila njihovo skrivališče in družino najprej deportirala v taborišče Auschwitz. Novembra istega leta so Ano in njeno tri leta starejšo sestro Margot poslali v Bergen-Belsen. Tam sta obe umrli za posledicami tifusa, najprej Margot, nato pa še Ana.