Na NIJZ uvodoma pojasnjujejo, da od pojava prve okužb s koronavirusom 4. marca 2020 teče že tretje leto, covid-19 pa je postal stalni spremljevalec družbe. Zato so v novem sklopu raziskav SI-PANDA želeli preučiti posledice prebolele okužbe s koronavirusom. Raziskovalce je zanimalo tudi stališče ljudi do cepljenja proti covidu-19 in razlogi za njihovo oklevanje.

Ugotovili so, da se je vsakodnevno doživljanje stresa najbolj povečalo pri mladih, saj se je v prejšnji raziskavi tako počutilo 24,5 odstotka vprašanih, starih od 18 do 29 let, v tokratni pa 35,3 odstotka. Med vsemi anketiranci pa so takšni občutki pogostejši pri ženskah, v mlajših starostnih skupinah in pri tistih, ki poročajo, da so imeli slabše finančno stanje v primerjavi s preteklim časom.

Tvegano stresno vedenje pa se je v primerjavi s preteklo raziskavo pomembno povečalo pri moških, v starostnih skupinah 18 do 29 let in 30 do 49 let, manj izobraženih, dijakih in študentih ter pri zaposlenih oz. samozaposlenih.

Vprašani največ podpore namenjajo epidemičnemu priporočilu učinkovitega prezračevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (79 odstotkov), izolaciji za osebe s potrjeno okužbo s koronavirusom (74,5 odstotka) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah in domovih starejših občanov (65,8 odstotka). Najmanj podpore večini trenutno veljavnih priporočil namenjajo osebe v starostni skupini od 18 do 29 let, največ podpore pa osebe v starostni skupini 65 do 74 let.

V zadnjih ponovitvah raziskave je po navedbah NIJZ delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se giblje okrog četrtine anketiranih. Kot že v predhodnih raziskavah anketirance, ki niso cepljeni proti covidu-19, najbolj skrbi varnost cepiv, več kot polovica pa jih meni tudi, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk.

51,9 odstotka anketirancev se strinja s trditvijo, da cepivo proti covidu-19 lahko prepreči težji potek bolezni. "To kaže, da je ozaveščenost prebivalcev o koristih cepljenja proti covidu-19 še vedno premajhna," navajajo na NIJZ. Proti sezonski gripi se bo verjetno cepilo 40,6 odstotka starejših od 65 do 74 leta starosti.

V primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal bi 72,1 odstotka vprašanih oseb reagiralo tako, da bi izvedli samotestiranje na koronavirus. Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na koronavirus, sami pa ne bi razvili simptomov, pa bi se testiralo 66,5 odstotka vprašanih.

Po preboleli okužbi s koronavirusom sta najpogostejši težavi, ki ju navajajo anketiranci, utrujenost in pomanjkanje energije. Najdlje trajajoče težave po preboleli okužbi pri nekaj manj kot 60 odstotkih vprašanih trajajo do tri mesece in so pogostejše pri moških. Težave najbolj vplivajo na izvajanje prostočasnih aktivnosti.

Potreba po obravnavi pri osebnem zdravniku se s starostjo veča. 22,6 odstotka anketiranih oseb v starostni skupini od 65 do 74 let v zadnjem letu ni potrebovalo osebnega zdravnika. Pri zadnji izkušnji z osebnim zdravnikom je 85,4 odstotka vprašanih ocenilo, da so bili glede na zdravstveno stanje ustrezno obravnavani, manj zadovoljne z obravnavo so bile anketirane osebe s težavami v duševnem zdravju.

Raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA na NIJZ izvajajo na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka pa od 4. decembra 2020. 21. val raziskave je potekal od 18. do 21. oktobra 2022 na vzorcu 1011 odraslih oseb. Celotno poročilo raziskave je dostopno na povezavi sta.si/qaHyKK.