Gre za ukrepa, ki jih je v okviru reševanja zaostrenih razmer v primarnem zdravstvu napovedal minister za zdravje Aleš Šabeder. Kako uspešna bosta, pa bo odvisno tudi od tega, kakšno bo zanimanje mladih zdravnikov za družinsko medicino oziroma interesa tujih zdravnikov za delo pri nas.

Zdravniška zbornica Slovenije je sicer z včeraj objavljenim razpisom specializacij za letošnje leto skupaj razpisala 275 mest. Na razpisu je mogoče kandidirati za določenega izvajalca, kar pomeni, da se bo kandidat po končani specializaciji pri tem izvajalcu za poln delovni čas zaposlil za najmanj toliko časa, kot traja specializacija. Ko gre za mesta za območje celotne države, pa se zaposlitev za poln delovni čas za obdobje, kolikor traja specializacija, predvideva pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe v Sloveniji.

Za družinsko medicino je razpisanih po eno mesto za 13 zdravstvenih domov ter po dve za Zdravstveni dom Celje in Osnovno zdravstvo Gorenjske, 45 pa za območje celotne države. Lani sicer zanimanja za družinsko medicino ni bilo veliko, saj je velika večina razpisanih mest ostala nezasedenih. Na zadnjem razpisu s 60 razpisanimi mesti je bilo na primer osem prijav.

Ministrstvo želi k rešitvi razmer v primarnem zdravstvu prispevati tudi z uvozom zdravnikov iz tujine. Javna razprava o odredbi, s katero bi zvišali število mest za delo v Sloveniji za tuje zdravnike, se je iztekla. Predlog pa predvideva, da bi z odredbo letos omogočili prihod 91 zdravnikov iz držav, ki niso članice EU, od tega 55 za področje družinske medicine. Po podatkih zdravniške zbornice sicer v Sloveniji trenutno deluje 524 tujih zdravnikov.

Minister Šabeder je že napovedal, da bo v tem tednu pripravljen tudi predlog aneksa št. 1 k splošnemu dogovoru, s katerim bi spremenili mejo, ko lahko zdravniki odklonijo zavarovane osebe, ki bi se želele vpisati pri njih. A bo tu naletel na zahtevo sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum. Njegov predsednik Igor Muževič namreč poudarja, da je zanje sprejemljiva le rešitev, po kateri bi brez dodatnih pogojev omogočili zdravnikom odklanjanje bolnikov nad 1895 glavarinskimi količniki.

Po njegovih besedah bolniki ne bi bili kakor koli na slabšem; tisti, ki so že opredeljeni pri posameznem zdravniku, bi bili še naprej. Za neopredeljene bolnike pa bi se z organizacijo različnih oblik dela zagotovila potrebna zdravstvena oskrba. Bi pa dali sporočilo mladim zdravnikom, ki sedaj ne želijo v družinsko medicino, da kariera v tem poklicu ni obsojena na doživljenjsko pristajanje na delo v kriznih razmerah.