Poudarki Von der Leyenove sledijo tednu intenzivne diplomacije med uradniki ZDA, Ukrajine in Evropske unije. Po dvostranskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal, da so varnostna jamstva med tremi državami "skoraj dogovorjena". Članstvo Ukrajine v EU je v tem okviru videti kot ključna komponenta, vendar je hkrati polna izzivov. Pristop zahteva obsežne reforme in enoglasno podporo vseh 27 voditeljev članic.

Ukrajino na poti v EU ovira veto Orbana

Vendar Ukrajina pri tem naleti tudi na veto madžarskega premierja Viktorja Orbána, ki je že večkrat trdil, da Kijev ne izpolnjuje kriterijev za članstvo in predlaga zgolj tesno partnerstvo. V tem letu je z vetom blokiral napredek v pogajanjih o članstvu Ukrajine, vključno s tehničnimi postopki. Evropska komisija medtem ocenjuje, da je Ukrajina tehnično pripravljena za napredovanje v procesu. Zaskrbljenost zaradi počasnega napredka je sprožila razprave o enoglasnih pravilih pri pridruževanju, vendar pravne spremembe še niso napredovale, piše euronews.com.

Po torkovem klicu v okviru 'Berlinske Skupine' je nizozemski premier Dick Schoof napovedal, da se bo prihodnji teden sestala "Koalicija voljnih", skupina držav, ki podpira Ukrajino, pod vodstvom Francije, Velike Britanije in širše evropske varnostne strukture.

Dodatne napetosti zaradi Ukrajinskega napada na Putinovo rezidenco

Po dvostranskem srečanju v Mar-a-Lagu sta Trump in Zelenski napovedala napredek pri mirovnemu načrtu. Pogovore pa je 'zasenčila' ruska trditev, da je Ukrajina napadla osebno rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar je pripeljalo do dodatnih napetosti. Kijev je trditev označil za "popolno izmišljotino", namenjeno oviranju mirovnih prizadevanj.

Trump je za medije povedal, da ga je o domnevnem incidentu obvestil Putin, in dodal: "To ni prav, ne maram takšnih dejanj. Ni pravi čas za to. Ena stvar je biti ofenziven, druga pa napasti njegovo rezidenco."

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po incidentu napovedal povračilne ukrepe. V preteklem vikendu je Rusija izvedla novo serijo napadov z droni in raketami, večinoma proti Kijevu. Evropski voditelji so bili glede ruskih trditev bolj skeptični. Nemški kancler Friedrich Merz je po videokonferenci z evropskimi voditelji opozoril, da bo mirovni proces zahteval iskrenost in transparentnost vseh strani, vključno z Rusijo.

Trump je kljub napetostim izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora in izpostavil, da bi bila za Evropo večja odgovornost za varnostna jamstva, vendar je dodal, da bodo ZDA prav tako pomagale. Varnostna jamstva naj bi trajala 15 let, vendar Kijev želi podaljšanje na 30–50 let, saj bi to po njiohvem predstavljalo zgodovinsko odločitev in bistveno spremenilo položaj Ukrajine v odnosu do Rusije.