Kot primer vzemimo državljana Srbije, ki prebiva v Sloveniji. Ima prijavljeno prebivališče, tukaj je zaposlen, urejene ima vse dokumente, zaplete pa se pri vozniškem dovoljenju. Ker njegova matična država ni članica EU, se lahko sam po slovenskih cestah vozi zgolj eno leto, potem pa mora ponovno dokazati svoje sposobnosti za volanom.

"Zakon o voznikih v 66. členu določa, da sme tujec, ki ima običajno prebivališče v Republiki Sloveniji in na podlagi dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji prijavljeno prebivališče, z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal pristojni organ tuje države, in ob vzajemnosti voziti v Republiki Sloveniji tista motorna vozila, ki jih sme voziti po veljavnem vozniškem dovoljenju, izdanem v tujini, in sicer eno leto od dneva prijave prebivališča v Republiki Sloveniji," so nam odgovorili na ministrstvu za infrastrukturo. Pod običajno prebivališče se šteje kraj, v katerem oseba stanuje vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu. Časovne omejitve pa ni za vozniška dovoljenja, izdana v državah članicah EU, Lihtenštajnu, Norveški ali Islandiji.

Tujec, ki ima v Sloveniji prijavljeno običajno prebivališče, lahko sicer, ob izpolnjevanju pogojev za vožnjo motornih vozil, zahteva zamenjavo svojega veljavnega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenje, a mora v tem primeru še opraviti praktični del izpita. Kot piše v informacijah za tujce, ki jih je pripravilo in objavilo ministrstvo za notranje zadeve, praktičnega dela ni treba opraviti tujcem, ki posedujejo vozniško dovoljenje države članice EU, Islandije, Lihtenštajna, Norveške ali Švice za vse kategorije. Japonske za kategorije AM, A1, A2, A, B1 in B, Južne Koreje ali Avstralije za kategoriji B1 in B. Ob zamenjavi se vozniško dovoljenje izdano v tujini vrne organu, ki je v tuji državi izdalo dovoljenje.

Upravne enote po Sloveniji tujcu, ki ni državljan EU, slovensko vozniško dovoljenje izdajo, če je izpolnjen pogoj običajnega bivanja v RS, pri čemer mora oseba v Sloveniji neprekinjeno bivati vsaj šest mesecev, in na podlagi dovoljenja za prebivanje v RS prijavljeno prebivališče. Prav tako mora oseba izkazati, da je v državi, ki je izdala vozniško dovoljenje (torej v tretji državi), izpolnila pogoj običajnega prebivališča ali je študirala v tej državi najmanj šest mesecev, pogoje naštevajo na ministrstvu za infrastrukturo.

Tujec gre lahko samo na izpitno vožnjo, a se to po izkušnjah, ne obrestuje

Če oseba izpolnjuje vse naštete pogoje, mora za zamenjavo vozniškega dovoljenja opraviti le praktični del vozniškega izpita, ne pa tudi praktičnega dela usposabljanja v šoli vožnje. Cene praktičnega dela izpita se gibljejo od 33 do 85 evrov, odvisno od kategorije vozil, ki jih tujec želi voziti.

"Praktični del izpita je predpisan za državljane tistih držav, ki se v prometni zakonodaji bistveno razlikujejo od naše ali pa se smatra, da vozniki niso dovolj dobro usposobljeni. V nobenem primeru pa ni potrebno opravljati teoretičnega preizkusa znanja," je dejal vodja Avtošole Capris Elvis Koščica. "Naj še omenim, da upravna enota preverja tudi, kje je taka oseba imela prijavljeno bivanje v času pridobitve vozniškega dovoljenja v tujini. Na primer, če je oseba leta 2015 pridobila vozniško dovoljenje v tujini in je imela prijavljeno bivanje v Sloveniji, se taka vloga zavrne in če želi pridobiti vozniško dovoljenje, mora opravljati celoten izpit v Sloveniji."

Zakon resda ne opredeljuje minimalno število ur vožnje, teoretično zadošča le izpitna ura, a kot pravi vodja šole vožnje, "je v praksi to težko izvedljivo, ker na izpitni vožnji veljajo zelo visoki standardi, ki jih niti oseba, ki je že opravljala izpit na tem področju, brez dodatnega usposabljanja ne bi bila sposobna opraviti."

Na Avtošoli Capris letno beležijo okrog 15 takšnih primerov, kandidati so stari od 20 do 60 let. Za zamenjavo izpita in uspešno opravljen praktični preizkus porabijo približno sedem ur vožnje, uspešnost na izpitih je okrog 50-odstotna. Cene ur se po obalnih avtošolah gibljejo med 25 in 30 evrov za B kategorijo.

Slovenija med najbolj strogimi državami 

Slovenija sicer ni edina država s takimi zakoni. Praktični del izpita morajo tujci iz držav nečlanic EU opravljati tudi v Latviji, v določenih primerih pa tudi na Danskem, Finskem, Norveškem in Poljskem. Brez dodatnih testov vozniški izpit zamenjajo v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Cipru, Češki, Estoniji, Nemčiji, Madžarski, Islandiji, Italiji, Lihtenštajnu, Luksemburgu, Nizozemski, Portugalski, Romuniji, Slovaški, Španiji in Švedski. Vsaka država ima sicer svoja pravila glede časovnega obdobja menjave ter različne zahteve glede predložitve zdravniških potrdil. Na Malti, denimo, menjava vozniškega izpita sploh ni potrebna.

"Vsaka država ima pravico, da sama ureja področje opravljanja vozniških izpitov in vzajemnega priznavanja vozniških dovoljenj. Država članica EU tako vzajemno prizna le tista vozniška dovoljenja tretjih držav, s katerimi ima sklenjen dvostranski sporazum o vzajemnem priznavanju vozniških dovoljenj le določenih kategorij. Države članice EU se za sklepanje tovrstnih dvostranskih dogovorov odločajo same, pri čemer večkrat upoštevajo tudi priporočila Evropske komisije," so na vprašanje, kako komentirajo dejstvo, da mora nekdo, ki že ima veljaven vozniški izpit, le-tega ponovno opravljati zaradi selitve v drugo državo, odgovorili na ministrstvu za infrastrukturo. Kot so dodali, nimajo v načrtu nikakršne spremembe tega zakona.