ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Na internistični prvi pomoči urgence UKC Ljubljana so v minulih dneh beležili do deset odstotkov več bolnikov. Pri starejših bolnikih z več kroničnimi težavami se lahko v vročih dneh kronične bolezni poslabšajo zaradi različnih sprožilcev. Šele ko te dejavnike izključijo, lahko potrdijo, da je vzrok za poslabšanje večja vročinska obremenitev oziroma vročinska izčrpanost. Vročina lahko vpliva na poslabšanje kroničnih bolezni, za zdaj pa v UKC Ljubljana ne zaznavajo, da bi bila pri bolnikih, ki prihajajo na urgenco, glavni razlog za obravnavo. Zaradi nekoliko večjega števila obravnavanih bolnikov je bilo tudi od pet do deset odstotkov več hospitalizacij.

Med bolniki, ki so poiskali pomoč, prevladujejo starejši in bolniki s kroničnimi boleznimi. Najpogostejši razlogi za obisk urgence so bolečine v prsnem košu, bolečine v trebuhu, težko dihanje, poslabšanje srčnega popuščanja, poslabšanja kroničnih pljučnih bolezni in drugih kroničnih bolezni.

V urgentnem centru UKC Maribor so letos poleti obravnavali nekaj posameznih bolnikov, ki so pomoč poiskali zaradi težav, povezanih z vročinskim valom. Zdravniško pomoč so iskali predvsem zaradi dehidracije. Ob vročinskem valu sicer vedno pričakujejo nekoliko več obiskov, predvsem bolnikov s kroničnimi težavami. Večino predstavljajo starejši bolniki s pridruženimi boleznimi, ki prihajajo predvsem zaradi poslabšanja osnovnih bolezni, kot so srčno popuščanje, rakave bolezni ali motnje srčnega ritma.

V UKC Maribor vsako leto obravnavajo tudi nekaj posameznih primerov vročinskega udara. Njegovi simptomi so slabost, bruhanje, omotica, težave z dihanjem, močno znojenje ter hiter in šibek pulz. Poudarjajo, da je treba ukrepati takoj, ko te simptome opazimo ali začutimo. Umik na hladno, pitje večje količine tekočine, hlajenje z navlaženimi tkaninami ali ventilatorji ter zdravniška pomoč so pomembni ukrepi ob vročinskem udaru. Na Splošni bolnišnici Celje opozarjajo, da je treba zdravniško pomoč poiskati, če telesna temperatura preseže 39 stopinj Celzija, ob krčih, izgubi zavesti ali neprekinjenem bruhanju.

Ljudem svetujejo, naj se v času najvišjih temperatur zadržujejo v senci ali na hladnem, omejijo fizične aktivnosti in napore ter poskrbijo za zadostno hidracijo. Vročino najtežje prenašajo najmlajši in najstarejši. Med vročinskim valom je treba še posebej poskrbeti za najbolj ranljive, torej starejše in težko pokretne osebe, ki si same ne morejo zagotoviti ustrezne zaščite ali zadostnega vnosa tekočine.

Tudi v urgentnem centru Splošne bolnišnice Slovenj Gradec v času aktualnega vročinskega vala ne opažajo povečanega števila obravnav bolnikov s težavami, pri katerih bi bila vročina neposreden vzrok ali pomemben dodatni obremenilni dejavnik. Prav tako ne beležijo hospitalizacij.

Poudarjajo, da lahko vročina poslabša že obstoječe bolezni. Posebej ogroženi so bolniki s srčno-žilnimi, ledvičnimi in pljučnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ter drugimi kroničnimi stanji. Zaradi dehidracije in dodatne obremenitve organizma lahko pri teh bolnikih pride do padca krvnega tlaka, motenj srčnega ritma, poslabšanja srčnega popuščanja ali akutnega poslabšanja delovanja ledvic. Večje tveganje imajo tudi ljudje, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na uravnavanje tekočin in krvnega tlaka, vendar zdravljenja brez posveta z zdravnikom ne smejo samovoljno spreminjati.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in Splošni bolnišnici Celje opozarjajo, da so najbolj ranljivi starejši ljudje, zlasti osebe, starejše od 65 oziroma 75 let, saj slabše zaznavajo žejo, imajo več pridruženih bolezni in se težje prilagajajo visokim temperaturam. Povečano tveganje imajo tudi majhni otroci, nosečnice, osebe, ki delajo ali se intenzivno gibajo na prostem, ter ljudje, ki živijo ali nimajo ustrezno hlajenih prostorov.

Povečanega števila bolnikov zaradi vročega vremena ne beležijo niti v Splošni bolnišnici Celje, kar pripisujejo odgovornemu ravnanju ljudi v času ekstremnih vremenskih razmer. Najpogosteje pomoč poiščejo starejši in kronični bolniki. Dogaja se tudi, da nekateri hudo žejo namesto z brezalkoholnimi pijačami gasijo z alkoholom, zaradi česar lahko hitro pride do akutnega alkoholnega opoja. Ob zadostnem vnosu tekočine opozarjajo, da se je treba poleg alkoholnih pijač izogibati tudi kavi in pravemu čaju.