"Skupaj smo pogledali, kako bi naredili severni Jadran še bolj atraktiven in kot prvo izbiro na poti blaga iz Azije proti Evropi in seveda v obratni smeri. Mi kot Luka Koper želimo ostati in razvojno delati na tem, da tudi v prihodnje ostanemo prva izbira," je v izjavi ob koncu obiska povedal predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast.

Izpostavil je še številne investicije, ki bodo Luko Koper tudi v prihodnje ohranjale kot vodilno pristanišče v severnem delu Jadrana; med njimi je omenil podaljševanje pomola v južnem delu in pridobljena dodatna zemljišča v zaledju, ki jih je vlada vključila v koncesijsko območje. To so parcele v zaledju tretjega bazena, s katerimi se je koncesijsko območje povečalo za 116.582 kvadratnih metrov na 353 hektarjev.

Minister @JernejVrtovec s hrvaškim kolegom @OlegButkovic v Luki Koper:"Luka Koper ima v pretovoru kontejnerjev primat v Jadranu in ga bo tudi ohranila.@vladaRS je razširila koncesijsko območje na kaseti 6a in 7a za avtomobile,kar bo sprostilo prostor v pristanišču za kontejnerje" pic.twitter.com/FUjVCko1B4

— Ministrstvo za infrastrukturo (@mzi_rs) April 13, 2022

"Naša Luka Koper ima primat in bo imela primat v severnem Jadranu – vsaj kar se tiče kontejnerskega terminala. S tem, ko bomo čez štiri leta zgradili drugi tir, bomo lahko še povečali pretovor za oskrbovanje tudi zalednih držav. Imamo izzive z logističnimi centri, zagotovo bo to lahko dodaten doprinos k temu, da se bo Luka Koper razvijala. Časi, ki so pred nami, niso enostavni, še zlasti, ko govorimo o neodvisnosti na tem področju," pa je povedal minister za infrastrukturo Vrtovec.

Hrvaški minister Butković je medtem spomnil, da je bila Luka Reka nekoč že največje pristanišče v nekdanji Jugoslaviji in da se želijo temu vsaj približati tudi v prihodnje. Temu je namenjena tudi gradnja nove železniške proge med Reko, Zagrebom in madžarsko mejo, ki bo še povečala atraktivnost reškega pristanišča za države vzhodne in osrednje Evrope.

Glede na vse izzive, ki jih predstavljajo razmere v svetu, pa je zavezništvo in sodelovanje sosednjih pristanišč nujno. V prihodnjih 20 in več letih bo treba zagotoviti konkurenčnost pristanišč v severnem Jadranu, saj tudi drugi iščejo krajše in hitrejše poti po celem svetu, primer je iskanje hitrejše poti s Kitajske proti Hamburgu in drugam, je navedel Vrtovec.

Vrtovec je v Luki spregovoril tudi o plinskem terminalu, ki da ga še ni v načrtih, vlada pa išče alternativne rešitve. "Teden dni nazaj sem bil na Krku, tam smo se pogovarjali o plinu. Imamo možnost, da bi v prihodnosti dobili plin tudi preko kapacitet na Krku. Na ta način bomo diverzificirali dobavo za približno eno tretjino tretjino dobave iz Rusije," je pojasnil minister. Več v našem prispevku: