Pred kratkim ste si s tretjim mestom v razredu ILCA 6 v zadnji jadralski kvalifikacijski regati v Hyeresu priborili vstopnico za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Parizu. Je bil tisti teden, ko je potekala kvalifikacijska regata, zelo dolg in naporen, glede na to, da ste lovili olimpijsko normo?

Res je, teden je bil dolg. Bili so tudi dnevi, ko smo bili na morju po osem ur. Ves čas je bilo treba ohranjati fokus, tudi ko je bilo treba čakati na veter. Ko smo prišli na obalo je sledila še regeneracija in fizioterapija, tako da je bilo res naporno. Vse skupaj še prihaja za mano.

Kakšni so bili občutki, ko ste osvojili olimpijsko normo?

Občutki so neverjetni, saj se zavedaš, da se je delo skoraj dvajsetih let poplačalo, še posebej pa zadnjih štirih let. Ta so bila res podrejena samo enemu cilju – osvojitvi norme. In ko veš, da si to dosegel, je občutke res težko opisati.

Kakšna pričakovanja imate na olimpijskih igrah?

To bodo moje prve olimpijske igre. Te igre so res nekaj posebnega, prisotnih je ogromno čustev in novih občutkov, zato si želim nabrati čim več izkušenj, kar bi lahko dobro izkoristila kasneje. Lahko se uvrstim v prvo polovico udeležencev (top 20), kar bi predstavljalo zame uspešne olimpijske igre.

Prihajate iz zelo uspešne jadralske družine, v kateri sta poleg vas še brat Nik in sestra Kim, trenersko vlogo pa opravlja vaš oče Klavdij. Se pravi, da imate jadranje že v družinskih genih in da vsa vaša družina živi za ta šport?

Vsi smo vpeti v jadranje. Sestra in brat trenutno nekoliko manj, saj sta kariero že zaključila, ampak vseeno spremljata mene ter ostale dogodke in regate. Res si ne predstavljam življenja brez jadranja v naši družini. Veliko lažje je, ker vsi razumejo čez kaj vse moram iti. Ko gre kaj narobe, sami dobro vedo, kaj se je zgodilo, saj so čez to že šli tudi sami. Dobim tudi veliko njihovih nasvetov, kar s pridom izkoriščam.

Kdo vas je navdušil za jadranje?

Za jadranje sta me navdušila prav brat in sestra. Nekako je bilo tako, da je sestra vedno želela slediti bratu, potem sem pa jaz kar obema. Njima pa je ljubezen do jadranja predal oče, ki je kot otrok tudi jadral in kasneje začel delovati kot trener. Ko sem videla, kako uživata v jadranju, sem si seveda želela poskusiti tudi jaz. Jadralni tečaj sem opravila pri sedmih letih in takrat sem komaj čakala, da lahko začnem resneje trenirati.

Kako se je odvijala vaša tekmovalna pot in kakšne uspehe ste vse dosegli?

Jadrati sem začela v razredu optimist, ki je nek začetek za praktično vse jadralce. Pri 15 letih sem nato nadaljevala v enosed ILCA 4 (prejšnji Laser 4.7), nato pa v ILCA 6 (prejšnji Laser Radial), v katerem še vedno tekmujem. Od svojega desetega leta sem bila v državni reprezentanci in v razredu optimist vsako leto tekmovala na evropskem prvenstvu. Moji največji uspehi v mladinskih kategorijah so srebrna medalja na evropskem prvenstvu 2014, četrto mesto na svetovnem prvenstvu 2015 in ponovno četrto mesto na evropskem prvenstvu 2017 ter še nekaj uvrstitev v prvo deseterico. V članski konkurenci pa 30. mesto na svetovnem prvenstvu 2021 in sedmo mesto na svetovnem pokalu 2023.

Tekmujete v razredu ILCA 6. Lahko poveste kaj več o tem razredu in kako potekajo tekmovanja?

Jadram na barki ILCA 6. To je olimpijski razred za ženske. Trup barke je dolg 4.25 metra, jadro pa je veliko 5,76 kvadratnih metrov. Od razreda ILCA 7, ki je moški olimpijski razred, se razlikuje po velikosti jadra, saj je naše 18 odstotkov manjše. Posledično je krajši tudi jambor, ta je razdeljen na dva dela in ženske imamo oba dela karbonska, moški pa samo zgornji del. Na jadru imamo ženske tudi rdeč romb, ki nas loči od moških, ki jadrajo v istem razredu, torej ILCA 6, ki je za moške prehoden razred. Barka je enosed in ima dvižno kobilico. Tekmovanja trajajo pet dni, šesti dan je predvidena regata za medalje. Pred tem dva dni potekajo meritve jadrnic. Torej moramo biti na prizorišču vsaj tri dni pred začetkom, vendar smo po navadi tam že kakšen teden prej. Čez teden je predvidenih 10 plovov, torej vsak dan dva. Vsak plov traja od 45 do 50 minut. Na morje gremo vsaj eno uro pred predvidenim štartom, med plovi pa je nekje med 20 in 30 minut premora. To je v idealnih razmerah. Kazenski obrati se naredijo, ko pride do kršenja pravil. Te ti lahko dosodijo sodniki, lahko te pa 'protestirajo' ostali tekmovalci, če pravilo kršiš v odnosu do njih. Prav tako moraš delati obrate, če se z barko ali katerim delom telesa dotakneš oznake.

Kaj vse potrebuje tekmovalec, da osvoji to kategorijo? Je potrebno še kaj več kot samo fizična moč in pripravljenost?

Najpomembnejšo razliko pri tej barki naredi občutek jadralca za barko (boat handling), kar pomeni občutek za barko. Razred je zaradi enostavnosti zelo množičen, kar pomeni, da je konkurenca posledično zelo velika. Pomembna pa je tudi sposobnost ohranjanja fokusa, saj so tekmovanja dolga, prisotnega pa je tudi veliko čakanja na ugodne razmere.

Lahko pride tudi do kakšnih poškodb ali drugih nevšečnosti med jadranjem? Ste sami že doživeli kaj takšnega?

Najpogostejše so kronične bolečine v hrbtu in kolenih, ki se pojavljajo zaradi obrabe in določenih prisilnih drž. Pojavljajo pa se tudi poškodbe zaradi hitrih in nenadnih gibov, tudi pogostih v kolenu. Kakšnih drugih poškodb je manj. Sama imam nekaj težav z hrbtom, vendar se z namenskimi vajami to izboljšuje. Ostalih težav na srečo nisem imela.

Kako pa je z vetrom. Kateri je tisti pravi, ki se ga veselite vsi jadralci?

Večina jadralcev komaj čaka na močen veter, takrat je prisotnega veliko adrenalina, vse se dogaja hitreje in je bolj napeto. Sama pa sem ljubiteljica šibkejšega vetra, najraje imam 'naš' maestral, ki piha poleti sredi dneva.

Kaj pa v primeru, ko ni primernih vetrov in je morje zelo mirno?

Ko vetra ni, med tekmovanji in treningi na veter nekaj časa počakamo na obali. Treninge lahko opravimo tudi v manj ugodnih razmerah, samo pihati mora. Pri tekmovanjih je to bolj zakomplicirano, saj morajo biti razmere pravične. Velikokrat tudi čakamo na ugodne razmere, kljub temu da piha, saj recimo veter preveč spreminja smer ali pa intenzivnost.

Sestaven del športne poti in rasti so zagotovo redni treningi in vztrajnost. Kako poteka vaš trening?

Tipičen dan treningov poteka tako, da naredim zjutraj trening v fitnesu ali na kolesu, ta traja približno od ure in pol do dve uri. Sledi kosilo/malica in počitek, nato pa trening na morju, ki v dobrih pogojih traja nekje do tri ure. Po lažjem obroku opravim še krajši 30 minutni 'recovery ride' na kolesu oz. relaksacijo ter sprostitev in raztezanje. Sledi večerja in kmalu tudi spanje.

Kako gledate na tekmovalno konkurenco? Se tudi kaj družite ob prostem času na raznih tekmovanjih? So se spletla tudi kakšna prijateljstva?

Konkurenca v tem jadralnem razredu je ogromna, zato so tudi tekmovanja vedno zanimiva. Res veliko je zelo dobrih jadralk, vsaki bolj ustrezajo drugačni pogoji, zato se vedno na vrhu menjujejo zmagovalke. Od vsake tekmovalke se lahko veliko naučiš. Nekaj druženja je med čakanjem na ugodne pogoje na obali, takrat med nami ni tekmovalnosti. Drugače pa je, ko pridemo na morje, nekako znamo vse ločiti med tekmovanjem in prijateljstvom. Največ druženja pa je na trening kampih, takrat je vse bolj sproščeno.

Kakšni so vaši načrti po olimpijskih igrah?

Naslednje tekmovanje po olimpijskih igrah je šele marca 2025, tako da si bom vzela nekaj časa, da nadoknadim, kar nisem uspela narediti za študij. Rada bi tudi kam odpotovala na sproščeno potovanje. Kmalu pa se bodo začeli že treningi za LA2028, kar bo tudi naslednji cilj.

Glede na to, da prihajate iz jadralske družine, je jadranje pogosto tema vaših pogovorov? Kako sodelujete z bratom in sestro?

Jadranje je najpogostejša tema naših pogovorov, mami je teh pogovorov včasih že dovolj, vendar se je navadila. Brat me je v zadnjem letu spremljal na vseh tekmovanjih oz. kvalifikacijah in mi je s tem res v oporo. Sestra zame navija od doma, pomaga pa mi tudi s psihološkega vidika. Ogromno mi pomagata z nasveti, velikokrat sta na prizoriščih tekmovanj že bila, tako da mi pomagata tudi z izkušnjami. Zelo dobro se razumemo, z njihove strani in pa s strani celotne družine imam ogromno podporo.

Kaj poleg udejstvovanja v športu še radi počnete v življenju?

Trenutno obiskujem magistrski študij kineziologije, tako da mi doma ni dolgčas. Rada kuham in pečem sladice, pa tudi berem. Rada tudi kolesarim, hkrati pa je to tudi del mojih treningov.

Katera je najbolj zanimiva stvar, ki ste jo doživeli med jadranjem in si jo boste za vedno zapomnili?

Najbolj zanimivo je jadranje med delfini, to se mi je že velikokrat zgodilo na različnih lokacijah in je nekaj res čudovitega. Jadrala pa sem tudi mimo morskega psa, takrat pa se nisem počutila najbolje in sem samo upala, da se ne bom zvrnila oz. nekako pristala v morju.