Patentne pravice za rešitev, ki je po Valantovih besedah prva tovrstna na svetu, je Univerza v Novi Gorici maja lani prodala slovenskemu podjetju Institute CES.

"Pogodbo smo podpisali na osnovi koncepta, ki smo ga patentirali, vendar takrat nismo imeli še nobenega prototipa. Od maja lani smo skupaj s kupcem patentnih pravic začeli razvijati prvi prototip. Danes ga imamo narejenega in lahko demonstriramo delovanje, ocenimo izkoristke takega sistema in dejansko se je izkazalo, da vse deluje tako, kot smo predvideli," je povedal Valant.

Trenutno iščejo večjega investitorja, ki bo omogočil, da sistem zgradijo v realni velikosti. "Kar pa se tiče izvedbenih aplikacij, smo se v tem zadnjem času domislili vrste drugih možnih namenov uporabe. Tako ne bomo ostali samo pri klasičnih hranilnikih omrežne električne energije, ampak imamo načrte tudi za morebitne druge, kot so na primer mobilni generatorji, kaj v navtiki in druge."

Zaradi potrebe po uravnoteženju porabe in proizvodnje električne energije ter s tem stabilizacije omrežij se danes v svetovnem merilu zavrže velika količina energije, kar predstavlja okoljsko in ekonomsko škodo, je pojasnil Valant. Razen črpalnih elektrarn, ki pa so geografsko pogojene s potrebo po gravitacijskem padcu, še ni ustreznih tehnologij, ki bi lahko shranjevale takšne ogromne količine električne energije.

Valantov izum to težavo rešuje s shranjevanjem električne energije v oksidacijsko-redukcijskem potencialu trdne snovi. "To pomeni, da pri shranjevanju energije kovino reduciramo, pri sproščanju energije pa kovino oksidiramo. V tem procesu dejansko material po tehnologiji samo kroži in prenaša energijo z ene na drugo stran. Ni porabe materiala, ni emisij in ne odpadkov."

Postopek je ekološko nevtralen, ekonomsko ugoden in omogoča trajno shranjevanje energije z večjo energijsko gostoto od tiste, ki je na primer v fosilnih gorivih.

Po Valantovih besedah razmišljajo, kako bi bil izum primeren tudi za manjše uporabnike, za uporabo v električnih avtomobilih in drugje. "Vendar je potrebno delati majhne korake. Idej o tem, kako se lahko diverzificira uporaba te infrastrukture, je veliko. Razvoj pri različnih vrstah uporabe lahko traja še veliko časa," je dodal.

Sicer pa pripravlja predstavitve delovanja tega sistema za vse potencialne investitorje. Radi bi namreč čim prej postavili pravi, večji objekt, ki bo nato v realnem okolju "demonstriral uporabnost te tehnologije". Ker pa je gradnja takega objekta lahko vredna tudi več milijonov evrov, iščejo večjega investitorja, ki jim to lahko omogoči.