Vladimir Putin

Toda razmere so se hitro spremenile. Napadi ZDA in Izraela na Iran so povzročili skok cen nafte, kar je okrepilo glavni vir prihodkov Kremlja in Putinu olajšalo nadaljevanje vojne.

Potem ko je Izrael konec tedna bombardiral iranske naftne objekte, so referenčne cene surove nafte presegle 100 dolarjev za sod, kar je najvišja raven od poletja 2022, ko so se cene močno zvišale po ruski celoviti invaziji na Ukrajino.

Za Rusijo pomeni takšen dvig cen velik gospodarski dobiček v ključnem trenutku, saj so stroški štirih let vojne v Ukrajini grozili, da bodo povzročili resno gospodarsko krizo v državi.

Napad na Iran sicer lahko oslabi rusko podobo zanesljive zaveznice, vendar že zdaj koristi ruskemu gospodarstvu in posredno tudi ruski vojni proti Ukrajini, zaradi česar bi lahko Kremelj postal eden glavnih zmagovalcev širšega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Preobrat v gospodarstvu

Še pred nekaj tedni je bilo razpoloženje med rusko gospodarsko elito precej pesimistično.

Proračunski načrt ruskega finančnega ministrstva za letos je temeljil na predpostavki, da bo cena ruske nafte Urals znašala približno 59 dolarjev za sod. Vendar so energetski prihodki januarja padli na najnižjo raven od leta 2020, kar je še dodatno poslabšalo razmere.

Ob zahodnih sankcijah, visokih obrestnih merah in pomanjkanju delovne sile je bilo gospodarstvo pod velikim pritiskom. Hkrati so se nesoglasja med finančnim ministrstvom in centralno banko glede ukrepov za omejitev škode vse bolj zaostrovala.

Po besedah analitika Sergeja Vakulenka iz centra Carnegie Russia Eurasia razmere sicer niso pomenile popolnega kolapsa, vendar se je vlada soočala s težkimi odločitvami.

Po njegovih besedah bi morala država zmanjšati javno porabo, zvišati davke in celo razmisliti o delnem zmanjšanju vojaških izdatkov.

Končanje vojne v Ukrajini po njegovih besedah nikoli ni bilo realna možnost, vendar je postajalo jasno, da bo morala Rusija tudi na tem področju varčevati.

Skok cen nafte

Nato sta Izrael in ZDA napadla Iran. Ko je Teheran odgovoril in se je konflikt razširil v širšo regionalno vojno, se je promet skozi Hormuško ožino ustavil, kar je povzročilo močan skok cen nafte.

Nekdanji ruski namestnik ministra za energijo Vladimir Milov, danes kritik Kremlja v izgnanstvu, je dejal, da je Moskva s tem nenadoma prejela darilo.

Po njegovih besedah so ruski uradniki zdaj zelo zadovoljni z razvojem dogodkov.

Spremembe na energetskem trgu

Zaradi zahodnih sankcij je Rusija doslej pogosto morala prodajati nafto po znižanih cenah, zdaj pa bi lahko njena nafta dosegala višje cene, saj se največja kupca – Indija in Kitajska – trudita zagotoviti stabilne dobave.

Poleg tega imajo za to tudi podporo Združenih držav.

Ameriško finančno ministrstvo je namreč prejšnji petek izdalo 30-dnevno izjemo, ki Indiji omogoča nakup ruske nafte, da bi zagotovili stabilno oskrbo svetovnega trga.

Naslednji dan je ameriški finančni minister Scott Bessent izjavil, da bi lahko ZDA celo odpravile nekatere sankcije proti ruski nafti, kar pomeni velik odmik od lanske politike kaznovanja držav, ki so kupovale rusko energijo.

Kremelj skuša to situacijo izkoristiti v največji možni meri.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je novinarjem dejal, da je Rusija zanesljiv dobavitelj nafte in plina ter da se je povpraševanje po ruskih energetskih virih povečalo.

Medtem je Putinov svetovalec Kirill Dmitriev na družbenih omrežjih zapisal, da se "naftni šok šele začenja" in kritiziral odločitev Evrope, da se odreče ruski energiji, kot "strateško napako".

Prokremeljski komentatorji so v ponedeljek delili tudi članek časnika Wall Street Journal, ki napoveduje, da bi lahko cene nafte narasle celo na 215 dolarjev za sod.

Dolgoročna igra

Energetski strokovnjaki opozarjajo, da je za dokončne zaključke še prezgodaj.

Ali bo kriza v Iranu res rešila rusko gospodarstvo, je odvisno predvsem od trajanja konflikta.

Po mnenju Milova bi morale cene nafte ostati na sedanjih ravneh približno eno leto, da bi to imelo resen vpliv na rusko gospodarstvo.

Če bodo cene visoke le mesec ali dva, bo to po njegovih besedah pomagalo le začasno, vendar ne bo rešilo dolgoročnih težav.

Vakulenko dodaja, da lahko kratkotrajni skok cen le odloži težke odločitve, ki jih bo morala ruska vlada prej ali slej sprejeti.

Obstaja tudi še en razlog, zakaj bi Moskva lahko upala, da se vojna nadaljuje: vsak dan spopadov zmanjšuje zaloge orožja, na katere se Ukrajina zanaša pri obrambi.

Po nekaterih medijskih poročilih naj bi Rusija Iranu posredovala obveščevalne podatke, ki bi mu pomagali pri napadih na ameriške vojaške ladje in letala.

Uboj iranskega voditelja Alija Hameneja v ameriško-izraelskem zračnem napadu bi sicer lahko oslabil rusko obljubo, da bo branila svoje zaveznike. Kljub temu pa bi lahko Putin presodil, da je bila to sprejemljiva cena za koristi, ki jih Rusiji prinaša trenutna kriza.