Na ravni Slovenije se je nekoliko povečala odzivnost v preventivni program ZORA in zmanjšalo se je število okužb s klopnim meningoencefalitisom. Zmanjšala se je tudi umrljivost, kar se odraža v povečanju deleža prebivalcev, starejših od 80 let. Kljub temu pa podatki še vedno kažejo zaskrbljujočo rabo alkohola med prebivalci Slovenije, saj se je povečal delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji in delež bolezni, pripisljivih alkoholu, so sporočili z inštituta.

NIJZ želi z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih podatkov na nivoju lokalne skupnosti spodbujati krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Že četrto leto zapored so na osnovi različnih podatkovnih virov za vsako slovensko občino oblikovane kratke publikacije ter interaktivne tematske karte, podatke pa je mogoče primerjati tudi skozi leta. 

V štirih letih v Sloveniji manj pretežkih otrok in več bolniških odsotnosti

V primerjavi z letom 2016, ko so bili objavljeni prvi podatki Zdravja v občini, se je delež prekomerno težkih otrok zmanjšal v 60 odstotkih občin. V 40 odstotkih občin se je ta delež sicer povečal, vendar na ravni celotne države opažamo zmanjšanje deleža prekomerno prehranjenih otrok.

V primerjavi z letom 2016 je opaziti v 72 odstotkih slovenskih občin tudi povečanje bolniške odsotnosti, ki se je v celi državi v povprečju zvišala s 13,7 na 15,3 dni na zaposlenega prebivalca. Podrobnejši podatki so objavljeni na spletni strani Zdravje v občini.

Kako zdravi smo v štirih obalnih občinah?

Delovno aktivni prebivalci so v Sloveniji povprečno bolniško odsotni 15,3 koledarskih dni na leto. Pod slovenskim povprečjem je med obalnimi občinami le Izola (14,6 koledarskih dni), preostale obalne občine pa so nad državnim povprečjem (Ankaran – 15,5, Piran – 16,0, Koper – 16,5 koledarskih dni).

V vseh štirih obalnih občinah je bil v lanskem letu delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, nižji od slovenskega povprečja. V Kopru, Izoli in Piranu je bil delež oseb, ki prejemajo zdravila za sladkorno bolezen, prav tako nižji od slovenskega povprečja, v Ankaranu pa blizu slovenskemu povprečju.

V vseh štirih obalnih občinah je bil telesni fitnes otrok blizu slovenskemu povprečju. V Kopru in Ankaranu je bil delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji blizu slovenskemu povprečju, v Izoli in Piranu pa višji od slovenskega povprečja. 

Spodnje infografike prikazujejo zdravje v slovenskih občinah pri izbranih kazalnikih. Ugotovimo lahko, da so štiri obalne občine pri kazalnikih hrupno okolje in prekomerna prehranjenost odraslih v slovenskem povprečju. 

V koprski občini sta se med vsemi štirimi obalnimi občinami najbolj zmanjšala kazalnika prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka in prekomerna prehranjenost otrok. V izolski občini se je med obalnimi občinami najbolj povišal kazalnik novi primeri raka (občina Ankaran je bila izključena iz te primerjave).