Prof. dr. Rado Pišot

Kot je uvodoma spomnil direktor prof. dr. Rado Pišot, je ZRS Koper v lanskem letu praznoval 25. obletnico delovanja. "Še danes je ZRS Koper edini javni raziskovalni zavod na Primorskem, edini, ki domuje in deluje izven Ljubljane in ki svojo poslanstvo udejanja tako na lokalni, nacionalni kot mednarodni ravni. Je tudi eden redkih, ki pokriva tako področje naravoslovja, družboslovja kot humanistike," je dejal Pišot. ZRS Koper je izpod okrilja Univerze na Primorskem izstopil leta 2016, kar je Pišot ocenil kot nujno potrebno potezo. Ta se je izkazala kot pravilna odločitev, saj po letošnjem načrtu dosegajo za približno dva milijona več sredstev, kot so jih ob izstopu iz univerze.

Glavna skrb in dejavnost koprskega znanstveno-raziskovalnega središča so projekti. "V Centru za upravljanje s projekti, ki je naša hrbtenica, se lahko pohvalimo s šestimi programskimi skupinami, na nacionalni ravni pokrivamo 17 projektov, deset bilateralnih projektov, v našem krogu pa deluje šest mladih raziskovalcev," je razložil Pišot. Izredno ponosni so tudi na mednarodne projekte, trenutno jih izvajajo 14, letos so pridobili še pomemben projekt Horizont 2020, kar 31 mednarodnih projektov je v fazi evalvacije. Kot je še izpostavil direktor Pišot, želijo postati sredozemski referenčni center znanstvenoraziskovalne odličnosti. Na tej poti jih med drugim usmerjajo izhodišča končane notranje evalvacije, na podlagi katerih bodo letos izvedli še zunanjo.

"Naše preteklo delo je za nas izredno pomemben pečat, saj ZRS ne gradimo samo mi, ki smo danes tu, ampak se je v naših vrstah v vseh teh letih zvrstilo ogromno priznanih strokovnjakov in znanstvenikov," je dejal direktor in izpostavil, da se ZRS Koper želi obnašati odgovorno. "Zato delujemo aktivno v lokalnem okolju v koordinaciji javnih zavodov za kulturo in znanost, s katerimi organiziramo kar nekaj dogodkov, kot so: Svetilnik, dnevi odprtih vrat, Pogovori o znanosti ... Načrtovali smo tudi tri Pomladne pogovore, ki pa so zaradi specifične situacije, v kateri smo se vsi znašli, izostali, a se bodo v kratkem nadaljevali v sklopu Primorskega poletnega festivala."

Kako je delo potekalo v lanskem letu in v času epidemije covida-19, so predstavili predstojniki in predstojnice posameznih inštitutov.

Na Inštitutu za družboslovne študije so v lanskem letu nadaljevali z njihovim običajnim delom, to je raziskovanjem migracij in ranljivih skupin. Namestnica predstojnice mag. Zorana Medarić je med dosežki izpostavila vodenje mednarodnega projekta MiCREATE, ki združuje 15 partnerjev iz desetih držav. Izpostavila je še organizacijo večje konference, ki je bila na enako temo, torej integracijo otrok priseljencev, organizirana skupaj z univerzo v Barceloni. Epidemija covida-19 je ustavila raziskovanje na terenu, zaradi česar so se na inštitutu prilagodili in preučevanje preusmerili na to, kako trenutna situacija vpliva na izobraževanje otrok migrantov.

Inštitut za oljkarstvo se s projektnim delom na področju sredozemskega kmetijstva in oljkarstva ukvarja že od leta 1995. V sklopu tega so v lanskem letu zaključili dva projekta, mednarodni REALMed in nacionalni z naslovom Možnosti uporabe ostankov proizvodnje v oljkarstvu. Pripravili so smernice, po katerih naj bi se zakonodaja s področja kmetijstva in uredba za gnojenje popravila. V okviru inštituta deluje tudi Laboratorij za oljkarstvo, ki je bil akreditiran v letu 2004, lani pa so bili imenovani kot nacionalni referenčni laboratorij s strani uprave za varno hrano. Kot veliko priznanje si štejejo tudi dejstvo, da jih je kot referenčni laboratorij izbrala tudi Češka, je povedala predstojnica dr. Maja Podgornik. V času covida-19 so začeli postavljati namakalne sisteme v osmih referenčnih oljčnikih, ki bodo postali demonstracijski nasadi za namakanje, v prihodnosti pa si prizadevajo predvsem za vzpostavitev lastnih nasadov.

Dr. Maja Podgornik

Inštitut za kineziološke raziskave si med glavne dosežke v lanskem letu šteje 10. kongres Otrok v gibanju, ki ga je obiskalo okrog 300 udeležencev iz 20 držav, in raziskavo BED REST – SBI 2019, v sklopu katere so preučevali vpliv ležanja na človeško telo. Zelo ponosni so tudi na pridobitev projekta Horizont (Twinning the brain), ki ga bodo koordinirali.

"Lahko pa se pohvalimo tudi z 32 objavljenimi znanstvenimi članki, kar 75 odstotkov teh člankov je objavljenih v najmočnejših znanstvenih revijah," je dejal predstojnik prof. dr. Boštjan Šimunič. V času covida-19 so se spraševali o učinkih neaktivnosti na telo, še posebej pa so pozornost posvečali starejšim in kroničnim bolnikom. "Dejstvo je, da zaradi posledic gibalne neaktivnosti letno umre 20-krat več ljudi, kot jih bo po najbolj črnem scenariju umrlo zaradi covida-19," je pomen gibanja izpostavil Šimunič. Zato so izdali priporočila, kako tudi v izolaciji ohranjati gibalno aktivnost.

Prof. dr. Boštjan Šimunič

Poslanstvo Inštituta za jezikoslovne študije je raziskovanje jezikov, kultur in književnosti v stiku, tako na lokalnem nacionalnem kot mednarodnem nivoju. Na to temo so v lanskem letu organizirali veliko mednarodno konferenco, predstojnica inštituta prof. dr. Vesna Mikolič pa postala vodja Odseka za slovenski jezik pri Slovenski matici.

V času epidemije so prilagodili teme v okviru raziskovalnega programa. "Dobili smo povabilo londonskih kolegov, da prispevamo k pregledu javnega govora na temo covida, kjer bomo primerjali, kako smo poročali o tematiki v različnih evropskih državah. Na to temo bomo prijavili tudi projekt z Avstrijci in Poljaki," je dejala Mikoličeva.

Prof. dr. Vesna Mikolič

Inštitut za filozofske študije je v lanskem letu pridobil dva projekta ARRS ter uspešno prijavil in pridobil programsko skupino. Temeljna dejavnost inštituta ostaja proučevanje sodobnih filozofskih tematik (kot so etika, feminizem, umetna inteligenca itd.), obenem pa krepi kadrovsko zasedbo na področju religiologije in teologije. Kot je izpostavil predstojnik prof. dr. Lenart Škof, si v bodoče želijo skupaj z občinami vzpostaviti Center za medkulturno sobivanje, ki bo ponujal različne dogodke in aktivnosti s ciljem krepitve vrednot etičnega državljanstva na vseh ravneh.

Najmlajši inštitut, ki je nastal pred dvema letoma, Mediteranski inštitut za okoljske študije, je predstavila dr. Shé Mackenzie Hawke. V času epidemije so napisali znanstvene članke, ki povezujejo podnebne spremembe in covid-19, želijo pa nadaljevati z vključevanjem javnosti in drugih strokovnjakov v njihovo interdisciplinarno raziskovanje biotske raznovrstnosti v trajnost in biti središče odličnosti v odgovornih okoljskih raziskavah ter v praksi.

Prof. dr. Egon Pelikan

Od ustanovitve Inštituta za zgodovinske študije leta 2004 so njegovi člani in članice izdali kar 34 monografij in več kot 300 znanstvenih člankov v revijah in zbornikih v različnih jezikih. Inštitut velja za referenčno raziskovalno središče za čezmejni italijansko-slovensko-hrvaški prostor, o čemer pričajo številni uspešno končani nacionalni, bilateralni in evropski projekti. Trenutno potekajo trije ARRS projekti in en večji mednarodni projekti. "Inštitut se ukvarja z mejnimi študijami, s Primorsko, z našim prostorom, s katerim se sicer ne bi nihče ukvarjal, ker se zgodovinopisje tudi v nacionalnem kontekstu obnaša vedno bolj etnocentrično in se Ljubljančani ukvarjajo z vseslovenskimi temami, mi se pa s primorskim prostorom. V tem je tudi velika vrednost našega inštituta na Obali – primorska zgodovina je namreč nekaj neverjetno primorskega," je pomen njihovega dela pojasnil predstojnik inštituta prof. dr. Egon Pelikan.

Tudi Pravni inštitut ZRS Koper se s pravom ukvarja na način, kot se nihče drug v Sloveniji, je ob predstavitvi dela dejal predstojnik izr. prof. dr. Rok Svetlič. Je namreč edini v državi, ki k pojavu prava pristopa zunaj ustaljene shematizacije ved, ki pravno znanost uvršča na področje družboslovja. Na koprskem Pravnem inštitutu k pravu pristopajo skozi "optiko humanistike". Med pomembnimi dogodki lanskega leta je Svetlič izpostavil organizacijo simpozija na temo evtanazije, ki je bila lani izredno aktualna.

Ob osmih inštitutih ima ZRS še devet infrastrukturnih enot, danes sta se predstavili dve: Center za sodelovanje s Kitajsko in založba Annales. Center za sodelovanje s Kitajsko je bil ustanovljen leta 2017, da bi postal stičišče raziskovalnega sodelovanja s kitajskimi partnerji ter regionalno središče za sodelovanje s Kitajsko tudi za lokalno skupnost in gospodarstvo. "Poskušamo se vpenjati kritično v to, kar se v tem kontekstu dogaja, skušamo promovirati našo znanost ter vzpostavljati nove možnosti za raziskave," je pojasnila vodja centra doc. dr. Helena Motoh. "V času covida se za našo dejavnost ni veliko spremenilo, saj so tudi kitajske inštitucije hitro okrevale. Skušali smo se prestaviti v virtualno realnost, na YouTubu smo objavili serijo predavanj, na Facebooku pa objavljamo še 'novičnik', v katerem predstavljamo sodobne kitajske teme," je še dodala.

Založba Annales ZRS je v letu 2019 izdala dve znanstveni monografiji, 12 strokovnih monografij, tri zbornike povzetkov, po dva zvezka znanstvenih revij Poligrafi in Annales Kinesiologiae ter tri predstavitve oz. promocijske publikacije ZRS Koper.

Večna težava ZRS Koper pa so prostori. Na 400 kvadratnih metrih namreč domuje kar 90 oseb, osem inštitutov in devet infrastrukturnih enot. Z največjimi težavami se sooča laboratorij Inštituta za oljkarstvo v Livadah, ki na sanacijo čaka že 32 mesecev od požara. Kot je poudaril direktor ZRS Koper Rado Pišot, gre za edini mednarodno akreditiran Laboratorij za oljkarstvo v Sloveniji, ki je nedavno postal tudi uradni akreditiran laboratorij za Češko. "Laboratorij dela, a v prostorih, ki niso primerni in ki ogrožajo našo akreditacijo. V naslednjih dneh bomo dorekli hitre postopke nadaljevanja in v kratkem pričakujem sestanek z resorno ministrico na to temo," je zaključil Pišot.

Ob tej priložnosti so predstavili še novo izdano publikacijo Glasnik ZRS Koper – Poročilo o delu Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za leto 2019.